Janša napovedal davčno reformo, Šircelj zagotavlja: Novih davkov ne bo

Finančni minister Andrej Šircelj in premier Janez Janša sta predstavila proračunske dokumente, ki jih je na današnji seji potrdila vlada. Za leto 2027 je sicer državni zbor proračun sprejel že novembra lani, zdaj pa je vlada sprejela predlog njegovih popravkov. Hkrati je sprejela tudi predlog proračuna za leto 2028, predlog zakona o njunem izvrševanju in preostale dokumente, potrebne za nemoteno izvrševanje proračuna.

Za leto 2027 je v državnem proračunu sicer predvidenih 17 milijard evrov prihodkov, odhodki pa se zvišujejo na nekaj manj kot 19,4 milijarde evrov. Primanjkljaj bo tako znašal 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je po seji povedal Šircelj.

Leto pozneje, ko je ob nekaj manj kot 17,7 milijarde evrov prihodkov načrtovanih za 19,4 milijarde evrov odhodkov, naj bi se primanjkljaj znižal na dva odstotka BDP.

Šircelj je zagotovil, da so proračunski dokumenti v skladu s fiskalnimi pravili. "Smo v okviru fiskalnih pravil, zagotavljamo stabilnost, varnost in predvidljivost, novih davkov ne uvajamo," je dejal. Na finančnem ministrstvu so dodatno pojasnili, da to ne velja v primeru sočasne razbremenitve na drugih davčnih področjih.

Kot vodilo proračunskih dokumentov so izpostavili ukrepe za razvoj Slovenije, decentralizacijo in debirokratizacijo. Vsebinsko v ospredju ostajajo ukrepi, namenjeni razvoju in blaginji Slovenije, pospešitvi gospodarske rasti, boju proti korupciji in organizirani kriminaliteti, decentralizaciji, debirokratizaciji ter krepitvi varnosti in obrambe, so zapisali.

Pohvalil je gospodarstvo, ki je po njegovih besedah v odličnem stanju, narašča tudi kreditna aktivnost bank. Slovenija beleži eno najvišjih gospodarskih rasti v Evropi in na tej podlagi je vlada pripravila predlog proračunov za prihodnji dve leti.

Po drugi strani se mu zdi zaskrbljujoče tisto, kar je aktualna vlada podedovala od prejšnje. "Predvsem na področju plač, osebnih dohodkov in tudi ostalih odhodkov je šlo za finančni razvrat. Ti odhodki so se povečevali brez kakršnegakoli nadzora, tudi v nasprotju z njihovimi lastnimi načrti, kar je povzročilo, da je rast plač znašala okoli 10 odstotkov," je dejal o politiki prejšnje vlade.

Vlada je odločena dediščino, ki jo je podedovala od prejšnje vlade, "popraviti", in sicer z danes sprejetima proračunskima dokumentoma. Napovedal je, da bodo nadaljevali z gospodarsko rastjo, pa tudi s povečanimi investicijami države, pri katerih si želi večjega sodelovanja tudi zasebnih institucij in bank. "S tega zornega kota je naše vodilo zelo preprosto – močnejše gospodarstvo, učinkovitejša država in boljše življenjske možnosti za ljudi, in to brez dodatnega obremenjevanja prebivalstva," je dejal.

Janša je medtem pojasnil, da sta bila proračunska dokumenta pripravljena razmeroma pozno, saj vlada po njegovih besedah prej ni imela dovolj zanesljivih makroekonomskih izhodišč. Kot je dejal, se je spomladanska napoved Umarja izkazovala za nerealno, zato so počakali na jesensko napoved.

Med ključnimi izzivi je sicer izpostavil demografijo: vse manj rojstev, staranje prebivalstva in vse manj ljudi, ki vstopajo na trg dela. To po njegovih besedah povzroča pomanjkanje delovne sile, hkrati pa povečuje potrebe pri oskrbi starejših in izplačevanju pokojnin. Rešitev vidi v višji produktivnosti, višji gospodarski rasti in več prihodkih v javni blagajni.

Janša je opozoril tudi na rast javne porabe, ki naj bi se v zadnjih letih povečevala za skoraj dve odstotni točki na leto. Takšnega trenda slovenske javne finance po njegovem ne morejo vzdržati, zato vlada predlaga uvedbo tako imenovanega davčnega sidra, s katerim bi določili, kolikšen del ustvarjenega lahko država vzame prebivalstvu. Ob tem je poudaril, da je gospodarska rast edina realna podlaga za rast blaginje.

Dejal je, da vlada v prihodnjih dveh letih prav tako še ne načrtuje zmanjšanja števila zaposlenih v javnem sektorju za po deset odstotkov, kot so pred dnevi poročali mediji. Prerazporeditev človeških virov znotraj javnega sektorja pa se mu medtem zdi nujna, a preden se je bo vlada lotila, se bo o tem posvetovala z ljudmi na referendumu, ki bo predvidoma še letos, je povedal.

V zbirnem kadrovskem načrtu oseb javnega prava, ki je sestavni del proračunskih dokumentov, je tako zapisano, da dovoljeno število zaposlenih, ki se financirajo iz javnih sredstev, ne sme biti višje kot letos. Nespremenjene ostajajo številke tudi v kadrovskem načrtu nevladnih uporabnikov državnega proračuna. V skupnem kadrovskem načrtu organov državne uprave je določena posebna kvota dovoljenih zaposlitev izključno za pripravnike, več zaposlitev pa je dovoljenih na sodiščih.

Kot pozitivno izhodišče je medtem Janša navedel poročilo Mednarodnega denarnega sklada, po katerem naj bi bil zasebni del slovenskega gospodarstva najmanj zadolžen v evroobmočju, bančni sistem pa robusten. Po njegovih besedah ima Slovenija zato velik investicijski potencial, a ga zaradi nestabilnega davčnega okolja ne izkorišča dovolj. Dodal je še, da želi vlada sprostiti tudi prihranke prebivalstva, ki naj bi se približevali 30 milijardam evrov, med drugim s poenostavitvijo stanovanjske gradnje in spremembami namembnosti zemljišč.

"Ti proračunski dokumenti so sprejeti na podlagi obstoječe zakonodaje. Je pa z delom začel tudi strateški svet za gospodarstvo, znotraj katerega so različne delovne skupine - tudi skupina za davke, ki pripravlja predlog davčne reforme," je še povedal Janša, za katero meni, da se bo znašla na vladnih klopeh v začetku prihodnjega leta.

Vlada je sicer proračunske dokumente obravnavala že v četrtek, dokončno odločitev pa je preložila na danes. Medtem je dokumente dobil v vpogled portal Necenzurirano in v petek poročal, da namerava vlada prihodnje leto število zaposlenih v javnem sektorju in občinah, tako pri neposrednih kot posrednih uporabnikih proračunskih sredstev, znižati za 10 odstotkov, v letu 2028 pa še za 10 odstotkov. Izjema naj bi bile policija, Slovenska vojska, Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij in Finančna uprava RS. O načrtih je po poročanju Televizije Slovenija v soboto razpravljal koalicijski vrh.

V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije so zaskrbljeni in ogorčeni. Opozorili so, da lahko tak pristop resno oslabi dostopnost in kakovost javnih storitev, od katerih so prebivalci vsakodnevno odvisni. Zaskrbljujoče se jim zdi tudi, da vlada ni predstavila strokovnih analiz, iz katerih bi izhajale potrebe posameznih javnih služb po zaposlenih ter posledice rezov. Prav tako se jim ne zdi primerno enostransko odločanje vlade brez socialnega dialoga.