Vlada se z morebitno odločitvijo za oboroženo ali kakršnokoli drugo nevtralnost ne strinja in med drugim opozarja, da bi v tem primeru "postali tudi predmet posebne pozornosti aktivnosti tujih tajnih in obveščevalnih služb". Nova širitev zveze Nato bi po mnenju vlade "utrdila varnost in obrambo ter spodbudila demokratični razvoj tudi v nemirnem delu jugovzhodne Evrope". Vlada priznava, da se je po koncu hladne vojne nevarnost splošnega evropskega konflikta sicer močno zmanjšala ter da v "predvidljivi prihodnosti" neodvisnost in samostojnost Slovenije nista ogrožena, a poudarja, da bi članstvo Slovenije v Nato zmanjšalo nevarnost posledic novih oblik ogrožanja naše notranje varnosti. Odločitev za "domačo varnostno in obrambno idilo" bi v dobi vsesplošne povezanosti in sodelovanja ter prevlade informacijskih tehnologij pomenilo tveganje, primerjanje s Švico ali Avstrijo pa je po mnenju vlade "nekoliko kratkovidno in premalo premišljeno".
Vstop v Nato bi Sloveniji, tako vlada, koristil tudi v gospodarskem smislu, saj je globalizacija na področju mednarodne varnosti med drugim v tesni soodvisnosti z uporabo informacijskih tehnologij in sredstev množičnih komunikacij. Tudi svoje nevtralnosti, ki je tesno povezana z našim aktivnim sodelovanjem v okviru mednarodnih političnih, gospodarskih, varnostnih in obrambnih integracij, Slovenija po mnenju vlade z vstopom v Nato ne bo izgubila, temveč bi se ta z aktivnim sodelovanjem v obrambi demokracije na območjih "kjer se generirajo dejavniki, ki predstavljajo nevarnost za našo suverenost, neodvisnost in demokracijo", celo utrdila. Novi varnostni izzivi in ogrožanja v sodobnem svetu ne dovoljujejo samozadostnosti, zavedati pa bi se morali, da imata kolektivna varnost in oborožena nevtralnost svojo ceno.
Celotno vprašanje se je glasilo: "Čemu Slovenija v Nato, ko pa njena nacionalna varnost ni ogrožena in si lahko z oboroženo nevtralnostjo in domnevno nižjimi stroški učinkoviteje ohranjamo mir in stabilnost?".
