Vlada je na prvi seji po počitnicah med drugim obravnavala in podala soglasje k izvedbi oglaševalske kampanje o sistemu javnega obveščanja in alarmiranja ob naravnih nesrečah SI-Alarm.
Osnovni namen sistema SI-Alarm je izboljšanje zaščite ljudi in premoženja v primeru naravnih in drugih nesreč. Sistem bo omogočal hitro pošiljanje nujnih opozorilnih sporočil v obliki tako imenovanega potisnega sporočila na mobilne telefone uporabnikov na določenem geografskem območju.
Ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer je na novinarski konferenci predstavila sistem ter datum njegovega javnega testiranja. "Po več mesecih intenzivnih priprav, testiranja, tehničnega in uporabniškega usklajevanja tudi v Sloveniji končno vzpostavljamo celovit sistem za množično obveščanje prebivalcev preko javnih mobilnih omrežij," je uvodoma izspotavila ministrica. SI-Alarm bo deloval v okviru Uprave RS za zaščito in reševanje, ki bo pristojna za njegovo upravljanje in pošiljanje potisnih sporočil v kriznih situacijah. Sistem omogoča takojšnje in geografsko ciljno usmerjeno pošiljanje sporočil preko mobilnih omrežij, kar – tako Klampferjeva – pomembno prispeva k višji stopnji pripravljenosti in varnosti v državi.
"SI-Alarm predstavlja pomemben mejnik pri krepitvi nacionalne pripravljenosti na naravne nesreče – kot so potresi, poplave, požari, večje izredne dogodke – na primer industrijske ali okoljske incidente, ter druge krizne situacije – na primer teroristične napade," je naštela. Gre za sodobno orodje, ki bistveno povečuje varnost prebivalcev in dopolnjuje obstoječe mehanizme javnega obveščanja, kot so sirene, mediji in spletna obvestila.
Besedilno sporočilo z glasnim zvočnim signalom in vibriranjem
Sistem SI-Alarm bo prvič javno preizkušen v soboto, 27. septembra, ob 12.00 – na območju celotne Slovenije. Vsi uporabniki mobilnih telefonov, priključeni na slovenska mobilna omrežja, bodo takrat prejeli testno opozorilno potisno sporočilo. Sporočilo se bo samodejno prikazalo na zaslonu naprave, spremljala pa ga bosta glasen zvočni signal in vibracija. Posredovano bo v slovenskem in angleškem jeziku, na območju narodnih skupnosti pa tudi v madžarščini oziroma italijanščini. "Prejemnikom ni treba ukrepati, saj gre z atestno sporočilo," je poudarila Klampferjeva. Testiranje bo izvedeno na celotnem ozemlju države, z namenom preverjanja tehničnega delovanja sistema v praksi in seznanitvijo prebivalcev z načinom prejemanja opozoril.
Testno sporočilo bodo na svoje naprave prejeli tudi takratni obiskovalci iz tujine – s ciljem zagotavljanja zanesljivosti in delovanja sistema. "Prejemanje obvestil sistema SI-Alarm bo za uporabnike samodejno in brezplačno, za delovanje ni potrebna registracija, namestitev aplikacije ali dostop do internetne povezave. SI-Alarm deluje na vseh mobilnih telefonih, ne le na pametnih napravah, temveč tudi na starejših modelih, ne glede na to ali gre za naročniško ali predplačniško razmerje," je še povedala ministrica.
Ker bomo sistem prvič testirali, pa je po njenih besedah tudi ključno, da javnost razume, kaj se bo zgodilo, in zakaj. "Izkušnje iz drugih držav namreč kažejo, da so tovrstna testiranja občutljiva in lahko povzročijo zmedo ali celo paniko, če ljudje niso ustrezno obveščeni." Tudi zato bodo v prihodnjem mesecu speljali obsežno kampanjo, s katero želijo ljudi informirati, kakšen sistem je SI-Alarm in kako bo deloval. "Upamo, da bo SI-Alarm uporabljen čim redkeje, a takrat ko bo, bo učinkovito služil zaščiti ljudi, živali in premoženja," je še poudarila.
Na novinarski konferenci je sodeloval tudi generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin. Kot je uvodoma dejal, so v zadnjem letu izvedli številne aktivnosti, da lahko danes rečejo, da je sistem tehnično implementiran. Prav zaposleni na URSZR so namreč tisti, ki bodo ta potisna sporočila nato oblikovali in jih tudi pošiljali operaterju, ta p anato na točno določeno mesto. "Sporočila bodo posredovana na točno določeno območje ob točno določenih situacijah. Območje bo določila pristojna oseba, največkrat je to vodja intervencije /.../. S tem sistemom bomo bistveno pripomogli in dopolnili obstoječi javni sistem," pravi. Doslej so prebivalstvo ob izrednih dogodkih namreč obveščali preko zvočnega alarmiranja, vsebina samega opozorila in stopnja nevarnosti pa je največkrat izostala. "V primeru poplave in neposredne nevarnosti se bo poleg sirene na določenem območju pojavil tudi zapis in na primer z natančnim navodilom, kam se evakuirati in čigava navodila spremljamo," je delovanje sistema na praktičnem primeru orisal Behin.
Obstoječi sistemi alarmiranja so po njegovih besedah namreč imeli kar nekaj pomanjkljivosti – obstajajo namreč območja neslišnosti, prav tako vsi ljudje ne slišijo. V sistemu SI-Alarma bo to rešeno tudi za ljudi, ki ne slišijo ali ne vidijo. Kar pomeni, da bo sporočilo možno prebrati, ali pa ga ob ustrezni nastavitvi pretvoriti v zvočni zapis.
Prva stopnja pomeni največjo nevarnost
Obvestila bodo sicer razvrščena v štiri stopnje, pri čemer je prva stopnja tista, ki pomeni neposredno in največjo nevarnost. Teh sporočil ni možno izključiti, medtem ko se sporočila drugih stopenj lahko ugasne. Sistem pa bo besedah Behina v pomoč tudi pri iskanju pogrešanih, v smislu, da se na določenem območju o tem obvesti prebivalce, ki lahko pri iskanju pomagajo.
Praksa iz drugih držav, ki že uporabljajo tak sistem, sicer kaže, da mora biti število teh sporočil minimalno. "Kajti v nasprotnem primeru niso več dojemljivi za resnost sporočila in jih tudi ignorirajo," poudarja generalni direktor Uprave. Prvostopenjskih sporočil je zato tako malo, da se večina državljanov v roku enega leta s tem niti ne sreča. "Zavedati pa se moramo tudi, da ta sporočila prihajajo 24 ur v dnevu, so zelo glasna in povzročijo stres."
Vlada je na današnji seji med drugim sicer obravnavala tudi predlog Zakona o izvajanju evropske uredbe o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci oziroma tako imenovanega akta o umetni inteligenci.
Ta je začel veljati 1. avgusta 2024 in med drugim določa harmonizirana pravila za dajanje na trg in za uporabo sistemov umetne inteligence v EU, prepovedi nekaterih praks umetne inteligence, posebne zahteve za visoko tvegane sisteme umetne inteligence in obveznosti za operaterje takšnih sistemov. Izvajanje akta poteka postopoma, nekatera določila se bodo tako začela uporabljati z zamikom.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.