Kljub zagotovilom vlade, da naj bi dopolnitev ustavne pobude vsebovala tudi mnenja ministrov ZLSD, temu ni tako. Ker so ministri združene liste nasprotovali uradni razlagi vlade, da dopolnitev ustavne pobude vsebuje tudi njihova stališča, je direktorica vladnega urada za informiranje Alja Brglez po seji vlade pojasnila, da se lahko manjšina v vladi po lastni presoji odloči tudi, da svoje argumente ustavnemu sodišču posreduje ločeno. Rok za oddajo dopolnjene vloge se izteče v petek.
Ločeno mnenje treh ministrov je vlada močno skrčila
Državni sekretar Simoniti je ob tem vnovič poudaril, da je po mnenju vlade sporazum skladen z ustavo, v presojo ustavnemu sodišču pa ga je poslala v skladu s koalicijsko pogodbo. Pri tem se je, kot je pojasnila Brglezova, pojavilo tudi vprašanje, kaj z mnenjem treh ministrov, ki so menili, da bi bilo potrebno "še drugače navesti tisto, kar bi lahko bilo sporno". Zunanje ministrstvo je "po podrobni preučitvi" njihovega obsežnega dokumenta (25 strani) presodilo, da v tem besedilu ni bistvenih argumentov "ne v dejstvih ne v pravni argumentaciji", ki ne bi bili že upoštevani v predlogu MZZ, sta povedala Simoniti in Brglezova. Zato se je vlada odločila, da je dovolj, če gre na ustavno sodišče samo besedilo, ki ga je oblikovala delovna skupina na zunanjem ministrstvu.
Italijanski "prevod" in slovenski "original" sporazuma se razlikujeta
Z istim odgovorom sta Brglezova in Simoniti postregla tudi na vprašanja, ali gre res za mnenje vlade, če so trije njeni člani proti, zakaj presoje o relevantnosti stališč treh ministrov niso prepustili raje ustavnemu sodišču in ali je argumente s 25 strani res moč ustrezno predstaviti na poltretji strani.
Na vprašanje, kaj, če ustavno sodišče presodi, da so določeni členi vatikanskega sporazuma v neskladju z ustavo, pa Simoniti danes ni želel odgovoriti. Novinarje je zanimalo tudi, kako vlada komentira informacije, po katerih naj bi tolmači po preučitvi slovenskega in italijanskega besedila zakona ugotovili večja neskladja med obema različicama. "Menimo, da to, kar smo dali iz rok, odgovarja temu, kar trdimo," je dejal Simoniti in poudaril, da bi dobesedno prevajanje "šlo zelo zelo mimo". Na vprašanje o tem, kaj se zgodi, če zaradi različnih interpretacij besedila pride do nesoglasij, pa je spomnil na eno od temeljnih pravil, da tam, kjer nastajajo obveze ali pravice za nekoga, velja besedilo v njegovem jeziku.
Dopolnitev vloge za presojo ustavnosti sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih je vlada pripravila na predlog ustavnega sodišča. To je 19. marca vladi naložilo, naj pobudo dopolni tako, da navede, katere določbe predloženega sporazuma so sporne, s katerimi določbami naj bi bile v neskladju po mnenju tistih, ki jih spodbijajo. Obenem je sodišče vladi naložilo, naj posreduje tudi svoje argumente, zakaj sporne določbe sporazuma niso v neskladju z ustavo.
