Subvencije, investicije v obnovljive vire in zmanjšanje porabe elektrike

Potem ko je vlada z uredbo določila, da mora dobavitelj pri maloprodajni ceni za poslovne odjemalce v pogodbah za leto 2023, ki bodo sklenjene do konca letošnjega leta, upoštevati ceno na nemški borzi, in navzgor omejila strošek dobavitelja, je na seji vlade sprejela predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki bo po napovedih podjetjem zagotovil subvencijo za strošek elektrike za leto 2023.

Kot je povedal gospodarski minister Matjaž Han, bo zakon v veljavo predvidoma stopil 1. januarja 2023, trajal pa bo do konca leta, torej do 31. decembra 2023. "Z zakonom želimo vzpostaviti konkurenčne cene energentov, prav tako želimo omogočiti predvidljivo in čim bolj stabilno okolje za slovensko gospodarstvo," je dejal.

Upravičenci bodo vsi tisti, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, ne bodo pa do pomoči upravičeni mali poslovni odjemalci. Kot je pojasnil Han, imajo namreč tu že regulirano ceno. Prav tako ne bodo upravičeni tisti, ki se ukvarjajo s financami in zavarovalništvom. Upravičenci pa bodo sicer lahko koristili le eno vrsto pomoči, ki jih je sicer v sklopu zakona več.

Han je še dejal, da je težko ocenjevati, koliko natančno bo ta ukrep stal, je pa povedal okvirno predvideno ceno, ki znaša okoli 1,2 milijarde evrov. "Govorimo o okoli 850 milijonih za gospodarstvo, nato 100 milijonih za ohranjanje delovnih mest. Imamo pa tudi ukrep za izboljšanje likvidnosti slovenskih podjetij, ki ga bomo skupaj s Sidom oblikovali in bodo težki okoli 200 milijonov. Ti bodo gospodarstvu pomagali z likvidnostnimi sredstvi naslednje leto," je dejal po seji vlade.

Verjame, da bo zakon pomagal pri blažitvi energetske krize. "V petek gremo na Ekonomsko-sicialni svet, kjer bomo zakon predstavili parlamentu. V ponedeljek bi bil zakon sprejeli, ta pa bi nato začel veljati s 1. januarjem 2023," je pojasnil minister. Ob tem je dejal, da bodo morali, ko bo zakon sprejet, še enkrat predstaviti Evropski komisiji, ki ga mora nato potrditi. "A tu najbrž ne bo težav. Evropska komisija je upoštevala številne slovenske predloge."

Ob tem je dodal, da je ukrep podoben pomoči, ki so jo uvedli že v letošnjem letu, a da ima ob tem tudi številne izboljšave. "Zavedamo se, da vsega glede na proračunske okvirje ne bomo mogli omogočiti, vendar pa verjamem, da so s tem zakonom uvedene dobre osnove, da bo slovensko gospodarstvo konkurenčno," je dejal ter dodal, da gre Slovenija proti koncu zahtevnega obdobja. "Zahvaljujem se vsem, ki so pomagali pri pisanju tega zakona v teh petih mesecih."

"Tako elektrike kot plina bo za prihodnje leto dovolj," je ob tem še zagotovil gospodarski minister.

Predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize obenem vsebuje tudi shemi subvencioniranja skrajšanega delovnika in začasnega čakanja na delo ter ugodna posojila za zagotavljanje likvidnosti podjetij v sodelovanju s SID banko. Gospodarski minister Matjaž Han je na novinarski konferenci po današnji seji vlade skupno vrednost ukrepov ocenil na 1,15 milijarde evrov.

Implementacija uredbe, ki so jo sprejeli evropski ministri za energijo

Infrastrukturni minister Bojan Kumer je medtem sporočil, da je vlada sprejela Zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, ki med drugim predvideva zagotovitev zmanjšanja porabe elektrike v času največjih obremenitev omrežja in dodatno subvencioniranje obnovljive vire energije. Na drugi strani bodo prihodki od prodaje elektrike nad določeno ceno pripadli državnemu proračunu.

"Gre za zakonski ukrep, s katerim naslavljamo energetsko draginjo. Vrsto ukrepov smo že sprejeli in vsi rezultati kažejo, da gre stvar v pravo smer," je dejal. Z zakonom pa bo lahko vlada lažje naslovila morebitne krizne razmere pozimi in v preostanku leta 2023.

Ob tem je dodal, da prinaša zakon kar nekaj novosti: "Gre za implementacijo uredbe, ki smo jo evropski ministri za energijo sprejeli 30. septembra, in sicer za to, da bomo lažje naslovili eventuelne krizne razmere."

Tako so skladno z evropsko uredbo predvideni ukrepi za zmanjšanje porabe elektrike v času največje obremenitve omrežja za pet odstotkov. Za to bo zadolžen sistemski operater Eles, ki bo ponudbe za zmanjšano porabo v koničnih urah izbiral prek razpisa, zmanjšanje pa bo država spodbujala prek znižanja omrežnine.

Za vzpodbujanje manjše porabe elektrike v koničnih urah je predviden mehanizem kompenzacije omrežnine. Upravičenci - to bodo lahko porabniki s priključno močjo nad 43 kW - bodo tisti, ki bodo v obdobjih kritične obremenitve omrežja porabo zmanjšali za vsaj pet odstotkov, to zmanjšano porabo pa prenesli v obdobja z zmanjšano tarifno postavko MT. Priznala bi se jim kompenzacija pri plačilu omrežnine v obdobjih s tarifno postavko MT, in sicer za delež zmanjšane neto porabe v obdobjih kritične obremenitve omrežja, kaže zakonski predlog, danes objavljen na spletni strani eUprave.

Spodbuda investicijam v obnovljive vire

Dodatno bodo spodbujane investicije v obnovljive vire energije, in sicer so predvidena nepovratna sredstva za spodbujanje proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov, obnovljivega vodika, bioplina in biometana iz odpadkov in ostankov, shranjevanja električne in toplotne energije ter toplote iz obnovljivih virov. "Tu bomo dodatno spodbudili investicijsko okolje. Gre za osnoven in strateški ukrep, ki bo dodatno spodbudil zeleni prehod."  Zakon bo vladi omogočil, da v primeru zaostrenih razmer na energetskih trgih vsem ali posameznim distributerjem toplote naloži obveznost, da za največ šest mesecev oblikujejo tarifne postavke tako, da ne bo presežena določna tarifna postavka za posamezno tarifno skupino ali skupino odjemalcev.

Zakon bo glede na osnutek dal tudi podlago za subvencioniranje nakupa lesnih peletov, in sicer za fizične osebe, ki imajo vgrajeno kurilno napravo na pelete za ogrevanje gospodinjstva. Subvencioniran naj bi bil nakup do treh ton peletov na upravičenca. Upravičenci bodo tisti, ki bodo nakup peletov dokazali z veljavnim računom, izdanim v obdobju od 1. septembra 2022 do 1. marca 2023 na območju Slovenije. Znesek subvencije na upravičenca bo določen kot zmnožek razlike med z računom izkazano ceno lesnih peletov brez DDV (lahko bo znašala do 450 evrov na tono) in povprečno referenčno ceno peletov za leto 2021 brez DDV, povečano za 25 odstotkov. Referenčno ceno lesnih peletov za leto 2021 bo podal Gozdarski inštitut RS.

Zakon bo proizvajalcem električne energije, ki so vključeni v podporno shemo za proizvodnjo iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom, dal možnost, da namesto obratovalne podpore kot podporo izberejo zagotovljen odkup, s čimer se lahko izognejo težavam zaradi volatilnosti trga.

Zakon po predlogu določa, da prihodki od prodaje elektrike, proizvedene in prodane na trgu na debelo v Sloveniji, ki presegajo 180 evrov na MWh, pripadajo državnemu proračunu. Izjema bo med drugim elektrika, proizvedena iz lignita in zemeljskega plina. Izjema naj bi bili glede na osnutek tudi proizvajalci, katerih lastna cena presega to določeno ceno. Prav tako omejitev tržnih prihodkov ne bi veljala za elektriko, proizvedeno v demonstracijskih napravah, v proizvodnih napravah, ki so v podporni shemi in podpora presega omenjeno najvišjo ceno, ter v proizvodnih napravah z največjo nazivno močjo 500 kW.

Skladno z evropsko uredbo bo tudi določeno, da morajo gospodarske družbe, ki v Sloveniji izvajajo dejavnosti na področjih pridobivanja in predelave surove nafte in zemeljskega plina, v letih 2022 in 2023 plačevati solidarnostni prispevek. Ta bo glede na osnutek določen kot razlika med dobičkom družbe, doseženim v posameznem letu (torej v 2022 in 2023), in povprečnim dobičkom družbe v obdobju od leta 2018 do leta 2021, zvišanim za 20 odstotkov.

Zakon bo predvidoma tudi določil, da dobavitelji elektrike ali plina končnim odjemalcem, katerim je v obdobju od začetka leta 2021 do konca leta 2023 prenehalo članstvo v bilančni shemi ali ki so prenehali z dobavo, pa ostali člani bilančne sheme, pet let po prenehanju veljavnosti zakona ne morejo postati člani bilančne sheme oz. registrirati novih pogodb o dobavi.

Minister je napovedal tudi sprejem uredb za opredelitev morebitnega povračila škode dobaviteljem elektrike in plina zaradi regulacije cen elektrike in plina za gospodinjstva ter male poslovne in zaščitene odjemalce.

GZS razočarana nad interventnim energetskim zakonom

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so nad predlogom interventnega zakona za posredovanje ob visokih cenah energije, ki ga je danes potrdila vlada, razočarani. Kot je v izjavi za medije povedala Vesna Nahtigal, pričakujejo dodatno shemo pomoči. S pripravljenostjo vlade na dialog in sodelovanje so sicer zadovoljni.

Kot je poudarila izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko Nahtigalova, je GZS pri pripravi ukrepov iz interventnega zakona sodelovala zelo intenzivno. "Glede na to, da smo v to vložili res veliko energije, smo z vsemi dejstvi, ki jih poznamo danes, razočarani," je dejala. Okoliščine, v katerih je vlada pripravljala ukrepe, razumejo, a kot glas gospodarstva zakona ne morejo oceniti drugače, je poudarila.

Na torkovem vrhu gospodarstva so se po njenih besedah zelo razveselili napovedi uredbe, od katere so pričakovali omejitev cen električne energije pri dobaviteljih na ravneh med 150 in 250 evrov, a se to ni zgodilo. "To ne pomeni, da se mogoče ne bo zgodil še kakšen čudež. A ta trenutek so cene absolutno previsoke," je dejala.

Če bodo morala mala in srednja podjetja elektriko kupovati po tako visokih cenah, kot si jih obetajo trenutno, bodo nekatera po besedah Nahtigalove težko preživela. "Nismo konkurenčni," je dodala in kot primer navedla hrvaška podjetja, ki elektriko kupujejo po ceni 110 evrov na megavatno uro.

Opozorila je tudi na zaplete, ki bi se lahko v podjetjih pojavili v primeru, da bodo morala v kriznem obdobju povečati naložbe v obnovljive vire energije.

Poudarila je, da vsa dejstva sicer še niso znana, zato upajo, da se bo nekatere določbe novega zakonskega predloga za podjetja izkazale za ugodnejše od prvotnih ocen. "Jutri nas čaka še Ekonomsko-socialni svet, tukaj so tudi še ukrepi, kot so čakanje na delo in skrajšani delovni čas. Res upam, da se bo ta konec tedna, ki bo deloven, še kaj naredilo," je dodala.

Sodelovanje z vlado je Nahtigalova sicer pohvalila. "Imamo dnevne pogovore, ne morem reči, da nas niso slišali. Potrudili se bodo tudi za zagotovitev dodatne pomoči. A vsi skupaj smo soočeni z realnostjo," je dejala.