Tožilstvo: Vlada neposredno in očitno krši ustavo

Upravno sodišče je v četrtek v upravnem sporu, ki sta ga sprožila kandidata za evropska delegirana tožilca iz Slovenije, odpravilo sklep vlade in zadevo vrnilo v ponovno odločanje, pri čemer je vladi naložilo, da v ponovljenem postopku obrazloži svojo odločitev. 

Kljub taki sodbi Upravnega sodišča je vlada na seji sklenila, da "izreka sodbe" ni mogoče izvršiti, ker naj bi bil postopek, v katerem naj bi vlada znova odločala, končan z objavo novega javnega poziva k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev, so opomnili na Vrhovnem državnem tožilstvu. 

"S tem vlada v konkretnem primeru onemogoča ponovno presojo in preizkus zakonitosti odločitve o seznanitvi s predlaganima kandidatoma," pravijo na Vrhovnem državnem tožilstvu in dodajajo, da vlada kot nosilka izvršilne veje oblasti z opisanim zavračanjem izvršitve sodne odločbe neposredno in očitno krši določila 2. člena ustave o načelu pravne države in prvega odstavka 23. člena ustave o pravici do učinkovitega sodnega varstva.   

Zalar: To je norčevanje ter huda in namerna kršitev ustave

Na odločitev vlade se je že ostro odzval tudi nekdanji minister za pravosodje Aleš Zalar. "To, kar je sklenila vlada, je norčevanje ter huda in namerna kršitev ustave. Vlada ima vso pravico, da poskuša z izrednimi pravnimi sredstvi doseči drugačno sodbo, ni pa ji dovoljeno, da se prosto odloča, ali bo neko pravnomočno sodbo izvršila ali ne," je poudaril.  

Aktualni minister za pravosodje Marjan Dikaučič pa v nasprotju s svojo predhodnico Lilijane Kozlovič kljub zapletom glede imenovanja delegiranih evropskih tožilcev ne namerava odstopiti. "Odstop ne bi bil rešitev," je povedal v Luksemburgu, kjer se je udeležil zasedanja pravosodnih ministrov EU, na katerem so se ministri seznanili z delom evropskega javnega tožilstva (EPPO) v zadnjih mesecih. Pri tem je bila omenjena tudi Slovenija, ki kot edina sodelujoča članica evropskih delegiranih tožilcev še ni imenovala. 

Tonin predlagal, da bi na evropsko javno tožilstvo poslali več kandidatov

Na zaplete se je odzval tudi predsednik NSi Matej Tonin, ki je zatrdil, da "ne drži, da se vlada odloča, katero odločitev sodišča bo spoštovala". Ob tem je dodal, da se pa ni mogoče "vrniti v preteklost".

"V skladu z našim zakonom moramo v Evropo predlagati najmanj tri kandidate. Ker sta bila predlagana samo dva, je bil postopek neprimeren, zato smo ga ponovili," je dejal minister in predlagal, da bi na evropsko javno tožilstvo poslali več kandidatov - "obstoječa, ki sta se že prijavila, in tudi morebitne nove, ki se bodo prijavili na nov razpis".

"Predlagali bomo rešitve, da predlagamo evropskemu tožilstvu vse kandidate, ki se bodo na razpisih prijavili. Obstoječa dva, ki sta delegirana po odločitvi sodišča, in potencialne tiste, ki se bodo prijavili. Evropsko tožilstvo bo lahko izbralo dva najbolj primerna," je dejal. Tovrstno možnost naj bi po njegovih besedah izkoristilo več drugih držav.

Zatem je sicer po pojasnilih novinarjev priznal, da ni dobro razumel, koliko kandidatov se je prijavilo na prvi in koliko na drugi razpis. Se je pa zavzel, da bi reševali "zadevo na način, da ni novih pravnih zapletov". Zavzel se je tudi, da bi imela država še vedno možnosti izpodbijati odločitve sodišča. Na sodbo upravnega sodišča sicer ni možnosti pritožbe.

Spomnimo

Upravno sodišče je v ponedeljek "zaradi absolutne, bistvene kršitve pravil postopka" ugodilo tožbi obeh (ne)imenovanih evropskih delegiranih tožilcev Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja ter odpravilo sklep vlade o razveljavitvi postopka imenovanja evropskih delegiranih tožilcev. Zadevo je vladi vrnilo v ponoven postopek.

Upravno sodišče je v odločitvi med drugim zapisalo, da izpodbijani majski sklep vlade vsebuje izrek in njegovo posledico, ne pa tudi obrazložitve, kot nalaga 214. člen zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Z neobrazloženo odločitvijo je bila kršena ustavna pravica tožnikov do sodnega varstva in pravnega sredstva.

Vlada je postopek imenovanja Frank Elerjeve in Oštirja na položaj evropskih delegiranih tožilcev maja razveljavila z utemeljitvijo, da Državnotožilski svet (DTS) ni dal na razpolago vsaj treh kandidatov za eno razpisano mesto, torej skupaj šest, ampak je vladi v potrditev predlagal samo omenjena dva.