Vlada opravila 713 kadrovskih imenovanj

Na vprašanje poslanca SD Dušana Kumra, koliko kadrovskih imenovanj je v prvem letu opravila aktualna vlada in koliko jih je opravila prejšnja, vlada danes odgovarja, da je bilo v mandatu prejšnje vlade izvedenih 2122 postopkov imenovanj, od novembra lani pa 713. Ob tem opozarjajo na bistveno razliko pri izvedbi postopkov, ki so sedaj transparentni.

Pri postopkih imenovanj v mandatu prejšnje vlade so bila gradiva v vladno proceduro posredovana šele po potrditvi s strani koalicijskih partnerjev, v tem mandatu pa so pri izvedbi postopkov imenovanja sodelovali novo oblikovani kadrovsko-akreditacijski sveti, ki so vnaprej določili kriterije izbora in akreditirali strokovno primerne kandidate, pojasnjujejo na vladi.

Kot poudarjajo, so postopki v tem mandatu tako "jasno določeni, transparentni in neposredno povezani, tako kot to opredeljujejo Smernice OECD za upravljanje Družb v državni lasti".

Glede imenovanja uradnikov na položaju je po njihovih navedbah pomembno, da je že leta 2002 državni zbor kot pomemben pogoj prilagajanja slovenske državne administracije evropskim normam sprejel zakon o javnih uslužbencih, po katerem morajo položajni uradniki izpolnjevati zakonsko določene pogoje in biti izbrani na podlagi javnega natečaja.

V natečajnem postopku je prav tako pomemben tudi uradniški svet, ki med kandidati izbere primerne za imenovanje na položaj, pišejo v gradivu po seji vlade. Kot navajajo, je vlada v prejšnjem mandatu za člane uradniškega sveta imenovala enega ministra, dva državna sekretarja in generalnega sekretarja vlade, v tem mandatu pa je sedanja vlada imenovala štiri zunanje strokovnjake, tako da je uradniški svet v tem mandatu sestavljen izključno iz predstavnikov zunanjih strokovnjakov.

Pri imenovanjih članov nadzornih svetov je v skladu z določili zakona o gospodarskih družbah določeno, kdo ne more biti član nadzornega sveta, akt o ustanovitvi oz. statut gospodarske družbe pa določa morebitne dodatne pogoje in število, koliko članov nadzornega sveta imenuje ustanovitelj. Za področje javnih zavodov pa veljajo določila zakona o javnih zavodih in področnih zakonov ter na tej podlagi sprejetih posameznih aktov o ustanovitvi, ki določajo sestavo posameznih svetov javnih zavodov, pojasnjujejo.

Kot so omenili, pa vlada pripravlja tudi predlog zakona o upravljanju podjetij v državni lasti, katerega namen je urediti upravljanje naložb po načelih učinkovitosti, preglednosti, odgovornosti in predvidljivosti, ločeno od vpliva politike in posameznih interesnih skupin. Cilj predlaganega zakona bo ločitev izvrševanja lastniške funkcije od drugih funkcij, ki jih izvaja država.

Po letu dni mandata te vlade je sicer eden najpogostejših očitkov, ki ga lahko slišimo na njen račun, politično kadrovanje. Zalomilo se je pri vseh večjih državnih podjetjih, nazadnje še v NLB.