Vlada tudi pričakuje, da bo VS v skladu s svojo prvenstveno odgovornostjo za ohranitev miru in varnosti sprejel vse potrebne ukrepe glede Iraka za uresničitev resolucij.
Treba je izkoristiti vse možnosti za mirno rešitev iraške krize, uporaba sile pa je lahko le zadnje sredstvo, je v danes sprejetem stališču do reševanja iraške krize zapisala slovenska vlada. Slovenija članice Varnostnega sveta ZN poziva, naj premostijo medsebojna razhajanja, od VS pa pričakuje, da bo sprejel vse potrebne ukrepe za uresničitev svojih resolucij glede Iraka, je še zapisano v stališču, ki ga je na novinarski konferenci po seji vlade predstavil zunanji minister Dimitrij Rupel.
Slovenska vlada tudi meni, da je treba preseči nesoglasja, ki so se zaradi Iraka pojavila v Evropski uniji in zvezi Nato.
V zvezi s francosko-nemškim načrtom za rešitev iraške krize je minister Rupel povedal, da ta vsebuje "dragocene prvine" in bi lahko bil zanimiv, če bo vodja mednarodnih inšpektorjev v Iraku Hans Blix v petek podal ugodno poročilo o iraškem razoroževanju. Prav od Blixovega poročila bo po Ruplovih besedah odvisno tudi nadaljnje ravnanje Slovenije glede Iraka.
Minister Rupel je potrdil, da je bilo danes na vladi govora tudi o t.i. vilenski izjavi. Stališče vlade je, da izjava ni v nasprotju z danes sprejetim stališčem glede reševanja iraške krize, je povedal Rupel.
Zelena luč za podpis pristopne pogodbe
Slovenska vlada je danes prižgala zeleno luč za podpis pristopne pogodbe z Evropsko unijo 16. aprila letos v Atenah. Na končno besedilo dokumenta, ki ga je od EU prejela v ponedeljek, vlada namreč ni imela vsebinskih pripomb in je tako slovensko diplomatsko misijo pri EU pooblastila, naj grško predsedstvo unije obvesti, da se Slovenija s pogodbo strinja. Sicer ob upoštevanju, da bo besedilo še predmet pravopisnih in redakcijskih popravkov.
Zeleno luč je slovenska vlada prižgala na podlagi angleške verzije dokumenta, prevodi v vse ostale jezike, vključno s slovenskim, pa bodo po pričakovanjih pripravljeni v prihodnjih tednih oziroma do konca marca, kar bo velik podvig. Navsezadnje je dokument, ki natančno opredeljuje pogoje vstopa v EU za vseh deset kandidatk za vstop v povezavo s 1. majem 2004 (za Slovenijo, Poljsko, Češko, Madžarsko, Slovaško, Estonijo, Latvijo, Litvo, Malto in Ciper), doslej najobsežnejša mednarodna pogodba v zgodovini. Obsega namreč kar okrog 4.200 strani.
K pogodbi je priloženo tudi nekaj več kot 40 deklaracij - enostranskih s strani posameznih držav, pa skupnih s strani sedanjih ali prihodnjih članic kot tudi deklaracij unije -, v katerih so podrobneje opredeljeni tisti dogovori z decembra lani sklenjenih pristopnih pogajanj, katerih interpretacija bi se po mnenju "avtoric" utegnila izkazati za sporno. Poleg tega je vse skupaj EU pospremila še s krovno skupno izjavo, da se vsebine nobene deklaracije ne da interpretirati na način, ki bi bil nasproten z obveznostmi, opredeljenimi v sami pristopni pogodbi.
Slovenija je k pogodbi priložila štiri deklaracije, dve samostojno in dve v navezi z drugimi državami.
"Samostojni deklaraciji" zadevata zaščito kranjske čebele ter regionalno delitev države za potrebe črpanja sredstev iz strukturnih skladov. V prvi država poudarja namen nadaljnjega ščitenja te avtohtone vrste čebel na svojem ozemlju, kar ji sicer omogočajo tudi določila evropskega pravnega reda, v drugi pa napoveduje, da namerava za prihodnje proračunsko obdobje EU od leta 2007 do 2013 nadaljevati pogajanja o teritorialni delitvi države za potrebe črpanja razvojne pomoči, kar pomeni, da si bo prizadevala za takšno ureditev, ki bi bila finančno za državo čim bolj ugodna.
Naslednji dve deklaraciji je Slovenija vložila v navezi z drugimi kandidatkami. Pri prvi, ki se ji je pridružila Madžarska, država izraža pričakovanje podaljšanja prehodnega obdobja za nižjo obdavčitev hrane v restavracijah. V drugi, ki so se ji pridružile še ostale prihodnje članice, pa država poudarja razumevanje, da so lahko varovalni mehanizmi, ki jih je EU predvidela v primeru morebitnih motenj na notranjem trgu ter na področju pravosodja in notranjih zadev zaradi širitve, sproženi le na podlagi pravno zavezujoče zakonodaje.
