Proti predlagani noveli so, kot je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil minister za notranje zadeve Rado Bohinc, glasovali trije ministri iz vrst SLS. Novela, katere cilj je na eni strani uskladitev z leta 2000 sprejetim ustavnim zakonom o dopolnitvi 80. člena ustave, na drugi strani pa zagotoviti večji neposredni vpliv volivcev na izbor kandidatov, bo v zakonodajni postopek po ministrovih napovedih po vsej verjetnosti vložena prihodnji teden oziroma po dokončni redakciji zakonskega besedila.
Predlagana novela predvideva ukinitev volilnih okrajev in spremenjen način razdelitve mandatov po posameznih volilnih enotah. S sprejetjem zakonskih sprememb naj bi uveljavili absolutni preferenčni glas in s tem večji vpliv volivcev na delitev mandatov. Kot je pojasnil minister Bohinc, bo imel volivec možnost obkrožiti številko pred enim od skupaj enajstih kandidatov na kandidatni listi. Izvoljeni bodo tisti kandidati, ki bodo v posamezni volilni enoti dobili večino glasov.
Obenem pa zakon uvaja tudi možnost oz. ne prepoveduje ugotavljanja volilnega izida tudi na podlagi odločitve volivca, da ne obkroži številke pred imenom in priimkom kandidata, pač pa zgolj strankarsko listo. S tem bi se po Bohinčevih besedah glas volivca porazdelil na enajst delov. Za določitev števila mandatov za stranko bi veljale tudi tiste glasovnice, na katerih ne bi bile obkrožene številke pred kandidati, pač pa zgolj lista.
Sprejeli tudi prve ukrepe proti korupciji
Vlada je sprejela tudi Zakon o preprečevanju nasprotja interesov in omejevanju korupcije in nacionalni program za preprečevanje korupcije. Po dvanajstih letih obstoja naše države gre za prva resna dokumenta, ki naj bi postavila okvir za učinkovit boj proti korupciji.
Zakonsko besedilo naj bi sistemsko rešilo področje nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo in nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev, ureja pa tudi omejitve prejemanja daril. Z njim naj bi vzpostavili učinkovit sistem na tem področju. Zakon bo opredelil tudi ključna področja in funkcionarje, ki jih bo zakon zajel, načine preprečevanja korupcije, sankcioniranje kršiteljev in preventivne ukrepe na tem področju.
Današnji Urad za preprečevanje korupcije bo tako nadomestila Komisija za integriteto javnega delovanja. Ta bo imela pet članov, dva bo imenoval predsednik republike, po enega pa vsaka veja oblasti - vlada, parlament in sodstvo.
Komisija bo nadzirala nasprotje interesov in premoženjsko stanje funkcionarjev vsako leto - krog funkcionarjev pa se bo razširil, poleg poslancev, ministrov in predsednika republike bo vključeval tudi ustavne sodnike, sodnike, tožilce, guvernerja Banke Slovenije, varuha človekovih pravic ter občinske in druge funkcionarje v javni upravi. Novost so tudi sankcije, saj bodo kršilcem lahko znižali plačo, pa tudi odvzeli mandat.
Poleg tega je vlada sprejela tudi izhodišča za pripravo protikorupcijskega nacionalnega programa, ki predvideva še ostrejše ukrepe v boju proti korupciji.
