Predsednik vlade Janez Drnovšek in minister za finance Anton Rop bosta predlog dvoletnega proračuna v osmih dneh predstavila poslancem, predvidoma pa naj bi bil sprejet do konca novembra, je povedala predstavnica za stike z javnostjo na ministrstvu za finance Marijana Kanduti. Preden bodo poslanci začeli obravnavati oba predloga proračuna, pa morajo sprejeti novelo zakona o javnih financah, saj je po sedanjem zakonu možno načrtovanje javnofinančnih prihodkov in odhodkov le za eno leto vnaprej.
Vlada z obema proračunoma zasleduje svoj cilj, in sicer nadaljnje zniževanje tako proračunskega primanjkljaja kot tudi javnega dolga. V letu 2002 je predviden primanjkljaj v višini 0,98 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), leto pozneje pa naj bi se javnofinančni kazalci še nekoliko izboljšali in primanjkljaj ustalili na 0,86 odstotka BDP. V proračunskem letu 2002 bo le enajst mesecev prihodkov, in sicer naj bi se med februarjem in decembrom v državni blagajni nabralo 1217,4 milijarde tolarjev, medtem ko naj bi bilo odhodkov za 1342,5 milijarde tolarjev. Razlike med prihodki in odhodki je 125,1 milijarde tolarjev, vendar je od tega tekočega proračunskega primanjkljaja le za 49,6 milijarde tolarjev. Preostalih 75,6 milijarde tolarjev predstavlja izravnalni primanjkljaj. Za leto 2003, ko bomo imeli spet 12 mesecev prihodkov, pa je vlada predvidela, da se bo v državno blagajno steklo 1416,9 milijarde tolarjev, odhodkov pa naj bi bilo 1464,9 milijarde tolarjev oz. 9,1 odstotka več kot v letu poprej.
Da bi zagotovili načrtovane prihodke v prihodnjem letu, je vlada na proračunski seji prejšnji konec tedna našla še nekatere dodatne vire. Tako je sklenila, da prihodkov od podelitve koncesije za opravljanje storitev mobilne telefonije tretje generacije UMTS ne bo porabila v celoti že letos, temveč jih bo del (približno sedem milijard tolarjev) prenesla v naslednje leto. V četrtek je vlada tudi predlagala, da bi se s 1. januarjem 2002 zvišale trošarine na pivo in žgane pijače, zavzela pa se je tudi za pospešitev že dogovorjenega zvišanja trošarin na cigarete. Vlada si od zvišanja trošarin obeta tri do štiri milijarde tolarjev dodatnih proračunskih sredstev na leto, tako zbrani denar pa se bo namensko stekal v zdravstvo, in sicer za investicije za zmanjšanje čakalnih vrst in pospešeno izvajanje zdravstvenih projektov. Vlada namerava že prihodnje leto zvišati tudi prispevno stopnjo za obvezno zdravstveno zavarovanje. Da bi vlada to zagotovila, naj bi skupaj s proračunom v DZ poslala tudi amandmaje na noveli zakona o trošarinah ter o davku na izplačane plače, ki sta že v parlamentarni proceduri, poleg tega pa še novelo zakona o prispevkih za socialno varnost.