Zakonsko gradivo so usklajevali zadnje tri mesece in ga v približno 90 odstotkih uskladili tudi s pripombami iz javne razprave, ki je v obliki "kulturnih krogov" 30. in 31. januarja potekala v Cankarjevem domu. Pri preostali neusklajeni desetini besedila gre za variantne in pogosto v sebi nasprotujoče si predloge stroke, predvsem v poglavju o vodenju javnih zavodov. Gradivo za zakon je medresorsko usklajeno. Po zagotovilih ministrice Rihterjeve so urejena tudi generalna nasprotja s sindikati in z občinami.
S široko razlago zakona bodo začeli že naslednji teden, je napovedala Rihterjeva. Potrebo po sistemski ureditvi področja kulture so ugotovili že njeni predhodniki. Zakon nima ambicije določiti, kaj je v javnem interesu na področju kulture, temveč samo, kako priti do tega interesa in kako ga izvajati.
Zakon se glede uresničevanja javnega interesa za kulturo omejuje na štiri velika področja. To so decentralizacija 39 večobčinskih javnih zavodov, ki so s sklepom ustavnega sodišča leta 2000 v celoti prešli na financiranje iz državnega proračuna, pri čemer pa so ostali vsi vzvodi odločanja, imenovanja vodstev in programa v rokah lokalnih skupnosti; gre torej za razmejitev pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi na področju kulture. Ostala velika področja so prestrukturiranje delovnih razmerij, financiranje kulturnih dejavnosti ter vodenje in upravljanje javnih zavodov, kar se vse navezuje tudi na ostale sistemske zakone, ki so že v zakonodajnem postopku ali pa so v pripravi.
