Meje za javna naročila ostajajo enake, torej 10 oziroma 20 milijonov tolarjev, prav tako pa ostajajo nespremenjeni plačilni roki. Vlada bo svoje obveznosti poravnavala v najmanj enem in največ dveh mesecih.
Zakon med drugim določa namene, za katere se bo porabila kupnina od prodaje kapitalskih deležev države, navedenih v programu prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja, ki ga je prav tako danes sprejela vlada.
Zakon o izvrševanju državnega proračuna za leti 2003 in 2004 daje vladi jasna pooblastila glede možnosti upravljanja z državnim proračunom in zadolževanjem ter ureja namenske prihodke in odhodke proračuna. Zakon prvič ureja le tista vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna, ki so neposredno vezana nanj.
Zelo jasno in bolj pregledno je sestavljeno poglavje, ki ureja način prerazporejanja odhodkov med letom. Pri tem se vladi daje manj pooblastil, kot jih ima še pri izvrševanju proračuna za leto 2002. Bolj jasno so postavljene meje med posamezne ravni upravljanja s proračunom, torej med proračunske uporabnike, predlagatelje finančnega načrta ter vlado. Seveda pa so navedene določene izjeme, kot je na primer upravljanje s sredstvi proračunske rezerve ter socialne transfere.
V prihodnjih dveh letih namerava država prodati šest hčerinskih družb Slovenskih železarn (80-odstotni delež), Novo Kreditno banko Maribor (do 33 odstotkov), Slovensko izvozno družbo (do 35 odstotkov), Luko Koper (do 26 odstotkov), Aerodrom Ljubljana (do 25,67 odstotka minus eno delnico), Telekom Slovenije (do 25 odstotkov), Družbo za državne ceste (do 49 odstotkov), elektrodistribucijska podjetja (do 25 odstotkov plus eno delnico) ter celotne kapitalske naložbe države v družbah Industrija usnja Vrhnika, Peko, Planika in Nafta Lendava. Država namerava prodati tudi Talum, vendar je lastništvo te družbe še potrebno prenesti na državo.
S prodajo državnega premoženja naj bi se pomembno zvečal obseg odhodkov za programe, ki povečujejo konkurenčnost slovenskega gospodarstva, deloma pa tudi kmetijstva in tehnološkega razvoja.
Vlada tudi v zakonu o izvrševanju proračuna za prihodnji dve leti ohranja t.i. avtomatični fiskalni stabilizator, ki določa, do katere višine se lahko država dodatno zadolži v primeru drugačnih makroekonomskih gibanj od pričakovanih, zaradi katerih bi lahko prišlo do izpada proračunskih prihodkov. Fiskalni stabilizator je določen v višini 15 milijard tolarjev.
Vlada o drugih gospodarskih temah
Poleg predloga zakona o izvrševanju proračuna je vlada sprejela tudi predlog zakona o graditvi objektov, ki ga bo poslala v obravnavo v DZ, hkrati pa iz zakonodajne procedure umaknila predlog zakona z istim imenom iz julija. Po pojasnilih ministrstva za okolje, prostor in energijo gre zgolj za popravke redakcijske narave, ker pa predlagatelj zakona v skladu z novim poslovnikom DZ ne more več vlagati lastnih dopolnil k besedilu zakona, se je vlada odločila zakonski besedili zamenjati. Zakon sicer med drugim v celoti vključuje rešitve iz prejšnjega predloga glede skrajšanja postopkov pridobivanja dovoljenj za gradnjo, ena od novosti pa je, da za enostavne objekte ne bo več potrebna priglasitev del.
Vlada je sprejela odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije, ki ga bo posredovala v obravnavo v DZ. Dokument opredeljuje energetske objekte za uporabo obnovljivih virov energije (vetrne elektrarne), kriterije za njihovo načrtovanje ter kriterije, usmeritve in pogoje za umeščanje objektov in naprav mobilne telefonije v prostor. Odlok navaja širše območje Primorske kot območje, kjer se lahko izvaja proučevanje vetrnega potenciala ter s tem povezanih možnosti izgradnje vetrnih elektrarn. V dokumentu je prikazano tudi območje, kjer je predvidena postavitev objektov za potrebe črpalne hidroelektrarne Avče.
Vlada je pripravila dopolnjen odgovor o pobudi za oceno ustavnosti zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, ki ga je ustavno sodišče javno obravnavalo 25. septembra ter sodelujočim na obravnavi dopustilo možnost, da podajo še morebitna dodatna stališča k tedaj predstavljenim pisnim mnenjem in stališčem. V dopolnjenem odgovoru vlada dokazuje, da temeljna trditev, na katero pobudniki opirajo očitek protiustavnosti zakona - to je, da so kršene njihove pridobljene pravice - niso utemeljene niti v dejanskem niti v pravnem pogledu.
