Vlada potrdila zakonodajni sveženj za reformo sodstva

Po besedah ministrice so pri pripravi zakonodajnega svežnja v največji možni meri upoštevali strokovna stališča sodstva, primerjalne ureditve v članicah Evropske unije in ključnih mednarodnih ustanov. Ministrstvo je izvedlo tudi analizo poslovanja sodišč od leta 2014 do 2023. Podatki kažejo, da se pravica do učinkovitega pravnega varstva sooča z izzivi, povezanimi s podaljšanjem sodnih postopkov in vztrajanjem števila nerešenih zadev ter sodnih zaostankov, je poudarila Andreja Katič.

Paket prenove sodne zakonodaje zajema predlog novih zakonov o sodnikih in o sodiščih, predlog novele zakona o sodnem svetu in predlog novele zakona o državnem tožilstvu. Med glavnimi novostmi, ki jih prinaša reforma, je ministrica izpostavila uvedbo enovitega sodnika in tožilca in optimizacijo poslovanja sodišč, s katero se vzpostavlja okrožje kot osnovna organizacijska raven sodišč na prvi stopnji. "Na okrožjih bomo torej povezali okrajna in okrožna sodišča, pri tem pa želim poudariti, da ne bomo ukinili lokacije. To pomeni racionalizacijo, a brez izgube dostopa do pravice za prebivalce," je izpostavila Katič.

S predlogom prenove sodniške zakonodaje dajejo večji poudarek tudi odgovornosti predsednika sodišča, ki bo moral zagotoviti enakomerno obremenitev sodnikov in poskrbeti za pravočasno reševanje zadev. Ministrica zagotavlja, da izvajanje ukrepov ob upoštevanju časovnih standardov, ki so nadomestili sodniško normo, ne pomeni posega v vsebinsko neodvisno sojenje posameznega sodnika. Predlog med drugim uvaja mehanizem obveznega periodičnega nadzora nad opravljanjem zadev sodne uprave na tri leta z namenom sprotnega odkrivanja in odprave morebitnih nepravilnosti ter vzpostavitev dobrih praks, je dodala.

Katič je med pomembnejšimi novostmi izpostavila tudi vzpostavitev novega informacijskega sistema za dodeljevanje zadev sodnikom, s čimer želijo omogočiti uveljavljanje pravice do zakonitega oziroma naravnega sodnika. Po predlogu bi sodnike z letnim razporedom določil predsednik sodišča, predlog pa določa tudi pogoje, kdaj se letni razpored lahko spreminja in katere okoliščine na strani sodnika mora predsednik sodišča pri tem upoštevati. "Na ta način se ustavna pravica do zakonitega sodnika dosledno izvaja po vnaprej določenih pravilih," zagotavlja ministrica.

Predlog ureja tudi dostop javnosti do sodnih odločb. Vrhovno sodišče bo po besedah ministrice poleg objave svojih odločb in odločb višjih sodišč objavljalo tudi prvostopenjske odločbe, s katerimi je bilo odločeno o glavni stvari in so pomembne za krepitev pravne varnosti ter zagotavljanje enotne sodne prakse. "Vzpostavljamo tudi možnost psihološke pomoči za sodnike in sodno osebje kot tudi za tožilce, kar je pomembno za dolgoročno stabilnost in kakovost obeh poklicev," je dodala Katič.

Po predlogu bodo imeli predsedniki sodišč namesto šestletnega petletni mandat, in to največ dvakrat. Predsednika vrhovnega sodišča bo še naprej imenoval državni zbor, sodnike, ki so že izvoljeni v sodniško funkcijo, pa Sodni svet. Med novostmi je Katič izpostavila tudi krepitev transparentnosti delovanja Sodnega sveta.

Začetek uporabe zakonodaje je predviden s 1. januarjem 2027, kar po oceni ministrice daje sodstvu dovolj časa za kadrovske, tehnične in organizacijske priprave kot tudi za pripravo in sprejem podzakonskih aktov.