Novopotrjena vlada ima pred sabo sicer vsega dveletni mandat, ki pa bo brez dvoma najnapornejši v primerjavi z vsemi vladami doslej. Slovenija se bo pod njenim mandatom vključila v EU, vstopila naj bi v Nato, a Ropova vlada mora najprej opraviti z domačimi problemi.
Največji problem s katerim se sooča Slovenija je brez dvoma previsoka inflacija. Trenutno je kar dvakrat višja od tiste, ki jo od nas pred vstopom v Unijo terja Bruselj. Konec letošnjega leta bo znašala 7,5 odstotkov, Bruselj pa bi pristal na vsega 4 odstotke, in to dve leti zapored. Največje breme bo na novem finančnem ministru Dušanu Mramorju, ki se zahtevnosti naloge zaveda.
"Kratkoročno je zaradi Mastrihtskih kriterijev najpomembnejši cilj zmanjšanje inflacije. To je seveda moč doseči ne različne načine, vendar je znižanje težko doseči ob hkratnem ohranjanju gospodarske rasti in brezposelnosti," meni Mramor.
Če ne dosežemo tega cilja bo pod vprašajem tudi naše članstvo v uniji in morebitna vključitev v monetarno unijo. Tolar ne bo fiksiran na evro, zato bo naše gospodarstvo na slabšem od evropskih partnerjev.
Predsednik vlade, prej glavni finančnik, je napovedal delovanje s trdo roko. Ustanovil je celo posebno komisijo, ki se bo z inflacijo ukvarjala celostno.
A vladi ne bo lahko. Že v začetku naslednjega leta se bo podražila telefonija, trošarine na goriva se bodo uskladile z evropskimi, kar bo prav tako vplivalo na rast cen. Tudi trošarine na alkohol in tobak bodo v prvih mesecih vplivale na inflacijo, ki naj konec leta ne bi bila višja od 5 odstotkov. Še vedno, kljub imenu, niso pod nadzorom nadzorovane cene, to so komunalne storitve in elektrika, ki po podatkih statistikov najbolj vplivajo na rast cen pri nas. Proračun pa preveč obremenjujejo zdravstveno in socialno zavarovanje.
"Pri dohodnini je naš cilj prerazporeditev in ne povišanje davkov. Predvidevamo sprostitev davčnih obremenitev za nižje sloje, kar je pomembno tudi z vidika trošenja," je povedal novi minister za finance.
Tudi DDV naj bi ostal nespremenjen, z izjemo vina, ki po novem ne bo več hrana in bo zanj veljala 20-odstotna tarifa. Obeta pa se nov tako imenovani luksuzni davek. Mramor obljublja, da bo v dveh letih končno uvedel davek na nepremičnine, ki bi ga sam razširil kar na vse premoženje, tudi jadrnice, jahte, letala, luksuzne avtomobile, vikende in drugo premoženje. Še med koncem dveletnega mandata naj bi uvedli tudi davek na obresti. S tem naj bi prazno državno malho vsaj deloma napolnili. In če vlada z doslej omenjenim predvsem terja več od ljudi, je na mestu vprašanje, kaj bo za izboljšanje storila sama.
Vsi ministri obljubljajo zategovanje pasu, zmanjšanje števila zaposlenih in omejevanje rasti plač zaposlenih v javnem sektorju. Mramor obljublja spremembe v financiranju občin, ki bi razbremenile proračun in denar, tako pravi, razdelile bolj pravično. A je po drugi strani vladna ekipa močnejša za ministrico brez listnice, za katero bo moral stati aparat, ta pa brez dvoma ne bo poceni.
Tudi 2000 dodatnih policistov na 670 kilometrski meji s Hrvaško leta 2004 bo za državo velik finančni zalogaj in bo maso plač, namesto obljubljenega zmanjšanja, le povečalo. Cilji Ropove ekipe so optimistični a uresničljivi, čeravno statistika novi ekipi ni naklonjena. Napovedi vlad se namreč doslej praviloma niso uresničile. Gospodarski kazalci so bili celo vedno vsaj dva ali tri odstotke slabši od napovedi. Tokrat si vlada podobnega spodrsljaja ne more in ne sme privoščiti.
