Vlada razjezila tuje obveščevalce

Slovenska vlada si je s posegom v SOVO in razkritjem črnega fonda po informacijah, ki so jih dobili na uredništvu 24UR, nakopala jezo nekaterih tujih obveščevalnih agencij, ki so z njo sodelovali v skupnih projektih. Črni fond - vlada ge je že ukinila - se je namreč napajal predvsem iz skupnih projektov SOVE in tujih obveščevalnih agencij.

Vsaj ena je delovala tudi v Ljubljani. Natančnejša lokacija tuje obveščevalne službe je znana uredništvu 24UR. Za zdaj pa lahko razkrijemo, da je prisluškovala z lokacije na Slovenski cesti blizu Telekomove stolpnice. Šlo naj bi za nemško tajno službo Bundesnachrichtendienst. Zaradi stabilne varnostne situacije so izbrali Slovenijo in tudi zato, ker je tukaj prepleten mednarodni telekomunikacijski promet. Najbrž ni naključje, da je v bližini največji slovenski telefonski operater.

Projekt je bil zastavljen bilateralno, torej da sta tuja služba in SOVA skupaj delovali na območju Balkana za varnostne potrebe celotne Evropske unije. Tudi prisluhi so bili iz Slovenije usmerjeni v tujino, natančneje v države nekdanje Jugoslavije. Operacije pa so se financirale iz takoimenovanega črnega fonda, ki pa ga je vlada razkrila in ukinila.

Sodelovanje ogroženo

Zaradi razkritja črnega fonda je sodelovanje s tujo agencijo zelo ogroženo. Podobne podatke imajo, kot kaže, tudi poslanci komisije za nadzor obveščevalnih služb, ki so bili sicer že po zakonu seznajeni s tem skrivnim sporazumom. Da takšne stvari pridejo v javnost, ni dobro za državo, pravi, poslanec LDS-a in član parlamentarne komisije za nadzor obveščevalcev Rudolf Moge. "Moje osebno mnenje je, da si je verjetno vlada s takšnim načinom razreševanja nepravilnosti v SOVI nakopala jezo nekaterih drugih obveščevalnih služb, po mojih vedenjih vsaj dveh, na svetovnem prizorišču zelo pomembnih. Zaradi tega, ker se je ta fond napajal predvsem pri projektih sodelovanja teh služb z našo službo,“ je dejal.

To pa še ni vse, skrivni sporazum o sodelovanju obveščevalnih agenciji sta podpisala predsednika vlad. Katera vlada, ni znano, a najbrž ne Janševa. Izvedeli pa smo še, da je SOVA v preteklosti intenzivno sodelovala tudi z angleško obveščevalno agencijo MI5, ko so lovili vojnega zločinca Ratka Mladića.

Znova na kavo k SOVI

Člani komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb se bodo v prihodnjih dneh znova odpravili na sedež Slovenske obveščevalno - varnostne agencije (SOVA), kjer bodo zlasti preverili informacije o delovanju posebnega sklada te službe, je po današnji za pred javnostjo zaprti seji komisije napovedal njen podpredsednik in predsedujoči Dušan Kumer (SD).

Podrobnosti iz poročila parlamentarne komisije, ki ga pripravlja, Kumer ni želel razkriti. Glede vprašanja, ali je bil nadzor vlade nad to tajno službo zakonit, pa je Kumer dejal, da v poročilu ugotavljajo, da gre za "nejasen odnos med vsemi tistimi, ki nadzirajo posamezne varnostne in obveščevalne službe". Zato bodo v sklepih, ki jih pripravljajo, predlagali tudi nekatere konkretne spremembe zakonodaje.

Kumer je povedal, da jim vlada glede nadzora vladne skupine nad Sovo še ni posredovala nobenega poročila, "ne kakršne koli druge informacije", čeprav so prepričani, da bi morala parlamentarno nadzorno komisijo obveščati. V zaključkih bodo zapisali, da od vlade zahtevajo dokončno poročilo o nadzoru nad SOVA.

Član komisije Miro Petek (SDS) poročila, ki so ga prejeli danes na klop, ni želel komentirati, saj ga mora še podrobno proučiti. Po njegovem mnenju pa se "zadeva okrog SOVA umirja, glede na to, da predsednik vlade v ponedeljek ni dobil nobenega poslanskega vprašanja na to temo".

Domnevno jezne nekatere tuje službe

Rudolf Moge (LDS) je pojasnil, da bodo med obiskom na SOVA pogledali, "koliko je bilo sredstev v posebnem oz. črnem fondu, kdaj so se ta sredstva začela zbirati, kakšni interni akti so ta sredstva razporejali". Enako kot Kumer tudi Moge meni, da je "nesprejemljivo, da vlada s komisijo doslej v tej zadevi ni niti enkrat prišla v stik ali jo seznanila s svojimi aktivnostmi".

Njegovo osebno mnenje sicer je, da si je verjetno vlada s takšnim javnim načinom razreševanja nepravilnosti v SOVA nakopala jezo nekaterih tujih obveščevalnih služb. Po njegovih informacijah "vsaj dveh, na svetovnem prizorišču zelo pomembnih". Kot je znano, se je t.i. črni fond napajal predvsem iz denarja, ki so ga namenile nekatere tuje obveščevalne službe Sovi.

V četrtek se bo komisija znova sestala in predvidoma sprejela poročilo o izvajanju nadzora v SOVA, ki ga je pripravil Kumer.