Vlada razporedila 133 milijonov evrov

Kot so pojasnili v Ukomu, bo največji del prilagoditev izveden na obrambnem in infrastrukturnem področju, sredstva pa bodo prerazporedili v finančna načrta ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstva za vzgojo in izobraževanje, ki izkazujeta manko.

Z ministrstva za obrambo in Generalštaba Slovenske vojske (SV) bodo tako na račun nižje porabe na ministrstvo za vzgojo in izobraževanje prerazporedili 75 milijonov evrov. Sredstva bodo namenjena za plače zaposlenih v osnovnih šolah in osnovnih šolah s prilagojenim programom. Ministrstvo za obrambo in Generalštab SV bosta porabo v največjem delu znižala pri sredstvih za opremljanje SV, infrastrukturi in modernizaciji vojske.

Ostali predlagatelji so pripravili predloge prerazporeditev pravic porabe na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za izplačilo starševskih nadomestil. Gre za prerazporeditve v skupnem znesku 58 milijonov evrov, od tega je največji del, 30 milijonov evrov, prispevala Direkcija RS za infrastrukturo, ki bo porabo znižala pri gradnji državnih cest in investicijah v železniško infrastrukturo.

V ostalih primerih gre za manjše prerazporeditve, so navedli v Ukomu.

S temi prerazporeditvami v kombinaciji z načrtovanim znižanjem odhodkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in višjimi davčnimi prihodki od načrtov se bo javnofinančni primanjkljaj po njihovih navedbah znižal za 370 milijonov evrov, tako da bo lahko letos ostal v okviru načrtovanih 2,9 odstotka BDP.

Minister za finance Klemen Boštjančič, ki opravlja tekoče posle, je na današnji seji komisije DZ za nadzor javnih financ povedal, da so pričakovani pozitivni učinki na strani prihodkov ocenjeni še nekoliko višje kot v omenjenih 370 milijonih evrov, v katere je vključenih 135 milijonov evrov višjih prihodkov od načrtov.

Prihodki od davka na dohodek podjetij naj bi bili tako od načrtovanih v letošnjem proračunu višji za 100 do 150 milijonov evrov, za toliko naj bi bili višji tudi prihodki od davka na dodano vrednost, prihodki od dohodnine pa naj bi načrtovane presegli za do 50 milijonov evrov. Nekoliko višji naj bi bili tudi prihodki od dividend družb v državni lasti. Bodo pa zaradi ukrepov za blaženje učinkov rasti cen nafte nižje trošarine, in sicer za okoli 100 milijonov evrov.

Skupaj gre torej za pozitiven učinek v višini med 150 in 250 milijonov evrov, kar je Boštjančič poimenoval kot dodatni manevrski prostor oz. rezervo za izboljšanje javnofinančnega salda.

Kot je minuli teden dejal Boštjančič, ukrepajo pravočasno, s ciljem, da država ostane finančno stabilna in sposobna izpolnjevati svoje obveznosti do ljudi tudi v prihodnje. "Javne finance niso in ne smejo biti ideološko vprašanje. In upam, da se tega zavedajo tudi tisti, ki zadnja štiri leta, še bolj intenzivno pa v zadnjih mesecih, s svojimi podatkovnimi manipulacijami ves čas sesuvajo kredibilnost Slovenije, ne samo doma, ampak tudi v tujini," je še dejal.

Je pa Evropska komisija v danes objavljeni spomladanski gospodarski napovedi zapisala, da naj bi brez sprejetih dodatnih ukrepov za znižanje porabe primanjkljaj v slovenskih javnih financah letos dosegel 3,3 odstotka BDP, prihodnje leto pa 3,5 odstotka. V obeh letih naj bi torej presegel zgornjo dovoljeno mejo treh odstotkov iz pakta stabilnosti in rasti. V Bruslju ob tem ne upoštevajo ukrepov v nedavno sprejetem interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki sicer še ni uveljavljen. Ukrepi iz tega zakona naj bi imeli v tem letu negativni javnofinančni učinek v višini med 0,5 in 1,0 odstotka BDP.

Evropska komisija bo v prihodnjih tednih na podlagi teh napovedi v okviru evropskega semestra ocenila, ali Slovenija izpolnjuje pogoje za sprožitev postopka presežnega primanjkljaja.

Boštjančič je na seji državnozborske komisije še dejal, da bo vlada v naslednjih dneh Evropski komisiji poslala pojasnila ukrepov za izboljšanje javnofinančnega salda, sprejetih v zadnjih dneh in tednih. Ti namreč v omenjenih ocenah komisije še niso bili upoštevani.