Vlada s 'potaknjenci' tudi v Nacionalni program visokega šolstva

Eden od njiju je dostavek v cilju C 2.5., ki se glasi: "Ob zagotavljanju izobraževalne, raziskovalne in umetniške odličnosti bo sposobnost visokošolskih zavodov za samostojno pridobivanje drugih virov, ki ne izhajajo iz proračuna Republike Slovenije, eden izmed pomembnih kazalnikov, ki bodo stimulativno vplivali na financiranje visokošolskih zavodov." 

Sindikat opozarja, da je ta določba nenavadna, saj relativizira zavzemanje Nacionalnega programa visokega šolstva (NPVŠ) za povečanje proračunskega financiranja visokega šolstva zaradi njegovega družbenega pomena. Dodali so, da ima tudi vsebinske učinke, saj zavode spodbuja k usmerjanju v tiste poddiscipline, ki lahko poleg pridobivanja raziskovalnih projektov, ki jih financira EU, pridobivajo tudi aplikativne projekte zasebnih financerjev.

"Finančni mehanizem, kakršnega zagovarja predlog NPVŠ, torej spodbuja širjenje aplikativne dejavnosti na račun bazičnega raziskovanja. Aplikativne vede so legitimen del javnih univerz, njihovo sodelovanje z gospodarstvom in drugimi uporabniki lahko spodbujajo druga ministrstva, ne more pa biti to temeljna usmeritev proračunskega financiranja visokega šolstva," so prepričani. 

"Nakvis pri vodenju akreditacijskih postopkov ne bi bil več zavezan določbam ZUP"

Drugi "podtaknjenec" je po njihovih besedah v naknadni dopolnitvi cilja C 2.2., ki se glasi: "Odpravljene bodo upravne ovire s področja zakonodaje in v postopkih akreditacije, tudi z odpravo uporabe Zakona o splošnem upravnem postopku ter osredinjanjem na vsebino in kakovost presojanega." 

Kot pojasnjujejo v sindikatu, gre za osrednjo idejo osnutka Zakona o kakovosti v visokem in višjem šolstvu, ki jo zagovarja direktor agencije Nakvis, dr. Franci Demšar. "Navedeni zakon bi agenciji omogočil, da zgolj 'smiselno' uporablja določbe ZUP pri vodenju postopkov akreditacij visokošolskih zavodov in študijskih programov, pri tem pa sam ne predpisuje drugačnih postopkov," razlagajo. 

Povzeli so mnenje dr. Demšarja, da bi se Nakvis s tem izognil sodnim sporom zavrnjenih zavodov, a kot pravijo, bi bilo teh zaradi zakonske nedoločenosti postopkov in ob še vedno veljavni ustavni pravici do pravnih sredstev sodnih sporov v resnici še več in v njih bi se Nakvis težje branil pred očitki o samovoljnem odločanju.

"Po tem, ko je Visokošolski sindikat Slovenije oktobra lani objavil osnutek zakona, o katerem visokošolska skupnost ni vedela ničesar, je o njem na univerzah stekla omejena javna razprava. Njen rezultat je odklonilno stališče Univerze v Mariboru in večinskega dela delovne skupine Univerze v Ljubljani do koncepta tega zakona, še posebej do ideje o avtonomiji od določb ZUP. Toda namesto da bi Nakvis in MIZŠ prisluhnila dobronamernim strokovnim opozorilom, sta se svojo pravno slabo domišljeno idejo očitno odločila podkrepiti tako, da sta jo netransparentno vključila v predlog NPVŠ," so dodali.

Sindikat nasprotuje tudi javnemu objavljanju in rangiranju rezultatov študentskih anket

Poleg tega v Visokošolskem sindikatu Slovenije ugotavljajo, da ukrep U 3.10. še vedno vključuje javno objavljanje in rangiranje rezultatov študentskih anket, čeprav so resorno ministrstvo in rektorsko konferenco z več dopisi opozorili na zlorabe anonimnega ocenjevanja pedagogov. 

"Večkrat se dogaja, da študentje z nizkimi numeričnimi ocenami kaznujejo zahtevnejše učitelje, nekateri se tudi z žaljivimi komentarji maščujejo učiteljem za slabe ocene, predstojniki pa javno objavljene rezultate anket izkoriščajo za pritisk na določene kolege," trdijo in pojasnjujejo, da k numeričnim ocenam, ker je izpolnjevanje obvezno, prispevajo tudi tisti, ki so redko obiskovali predavanja oz. vaje ali jih celo niso obiskovali. 

Prepričani so, da objavljanje rezultatov tako izvedenih anket zato ne prispeva k izboljšanju kakovosti pedagoškega dela. "Bistveno boljši mehanizem so analitične kvalitativne ocene, ki bi jih lahko pripravljal študentski svet kot uradni organ fakultete ali akademije. Rektorja dveh univerz sta pritrdila pomislekom sindikata glede objavljanja rezultatov anket, tretjemu (ki bi rad po NPVŠ posplošil sporno prakso z Univerze v Mariboru kot nov standard kakovosti za vse visokošolske zavode) pa v njegovih pisnih odzivih ni uspelo odgovoriti na vprašanje, kako javno objavljanje in rangiranje pedagoških delavcev prispevata k izboljševanju kakovosti pedagoškega dela," so zapisali.

"Visokošolski sindikat Slovenije poziva člane Odbora DZ za izobraževanje, znanost, šport in mladino ter poslanske skupine DZ, naj vložijo in podprejo amandmaje, ki bi iz predloga NPVŠ črtali sporni cilj C 2.5. ter sporne dele cilja C 2.2 in ukrepa U 3.10," so še zapisali v sporočilu za javnost.