Vlada prerazporedila okoli 250 milijonov evrov kohezijskih sredstev

Kot so po seji vlade sporočili iz vladnega urada za komuniciranje, je ključni razlog za spremembo programa "učinkovitejša uporaba razpoložljivih sredstev in večja usmerjenost na področja z največjim razvojnim učinkom". Hkrati bo na ta način Slovenija še bolj pospešila koriščenje nepovratnih kohezijskih sredstev, predvsem v letu 2026, so napovedali.

S spremembo programa se sredstva prerazporeja na več novih vsebin. Za konkurenčnost oz. podporo naložbam, ki prispevajo k ciljem platforme za strateške tehnologije za Evropo, bo šlo 53,5 milijona evrov, za javni razpis za razvoj in proizvodnjo strateških tehnologij 30 milijonov evrov in za superračunalnik 2 23,5 milijona evrov.

Za energetski prehod in energetsko varnost oz. za ukrep, ki zajema čezmejne energetske povezave, prenosno/distribucijsko mrežo, hranilnike in polnilno infrastrukturo, je predvidenih 57,7 milijona evrov.

Na novo se opredeljuje tudi sredstva za obrambo in varnost oz. t. i. dvojno rabo. Za ta namen bo Slovenija namenila dobrih 81,4 milijona evrov. "Od tega bo za zagotavljanje zdravstvene infrastrukture za dvojno rabo - naložbe v regijske bolnišnice - namenjenih 46 milijonov evrov," so povzeli na Ukomu.

Sredstva v višini 41,9 milijona evrov bodo šla tudi za dostopna in trajnostna stanovanja, in sicer za sofinanciranje cenovno dostopnih in trajnostnih javnih najemnih stanovanj in ter najemnih oskrbovanih stanovanj.

V spremenjenem programu je opredeljena nova operacija strateškega pomena na območju vzhodne kohezijske regije, in sicer projekt obnove Centra Rotovž v Mariboru, "ki celovito rešuje prostorsko, funkcionalno in razvojno problematiko treh osrednjih kulturnih institucij v vzhodni kohezijski regiji - Mariborske knjižnice, Umetnostne galerije Maribor in Art kina". Za projekt bo zagotovljenih 18 milijonov evrov evropskih sredstev.

V okviru sklada za pravični prehod sta medtem dodana dva nova ukrepa. Za Savinjsko šaleško premogovno regijo je predviden odkup oziroma prenos stanovanj Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj za namene zagotovitve javnih najemnih stanovanj za različne ciljne skupine na Stanovanjski sklad RS v višini pet milijonov evrov. Za premogovno regijo Zasavje pa naj bi šlo za vzdrževanje in prenos posameznih stanovanjskih enot 1,5 milijona evrov.

Sprememba programa prinaša še nekaj sistemskih ugodnosti, kot sta denimo podaljšanje izvajanja evropske kohezijske politike do konca leta 2030 in višja stopnja sofinanciranja za nove cilje, ki se lahko poveča za 10 odstotnih točk, do največ 100 odstotkov.

Po današnji potrditvi druge spremembe programa evropske kohezijske politike 2021-2027 o spremembi danes odloča tudi odbor za spremljanje programa, nato pa bo ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj spremenjen program posredovalo v Bruselj, so še pojasnili na Ukomu.

"Danes je res velik dan za Maribor, za Štajersko in za Slovenijo," je po seji vlade dejal župan Saša Arsenovič. Ministra Aleksandra Jevška in ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novaka je popeljal po gradbišču na nekdanjem Rotovškem trgu, kjer bodo prostori tako za knjižnico in galerijo kot kino. Kot je dejal, je vlada z dodatnimi 21 milijoni evri za skupno okoli 40 milijonov evrov vreden Center Rotovž, ki bo imel številne učinke za celotno regijo, pomembno razbremenila proračun Mestne občine Maribor, ki bi se morala v nasprotnem primeru dodatno finančno zadolžiti.

Odločitev podpira tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je v Mariboru poudarila, da je Center Rotovž nacionalno pomemben projekt in ena največjih investicij na področju kulture v samostojni Sloveniji. "Takšne sodobne in unikatne prostore potrebuje ne le Maribor, ampak Slovenija," je dejala med obiskom.