Vlada je svojo odločitev sprejela, ker okoljsko poročilo ugotavlja, da se hidroelektrarn na Muri v prostor na sprejemljiv način ne da umestiti niti z omilitvenimi ukrepi. "Če bi se za to odločili, bi torej morali v prevlado javnega interesa, tega pa v tem trenutku ne moremo storiti, ker še niso ostale izkoriščene ostale možnosti. Zato smo se že v tem trenutku odločili, da se priprava državnega prostorskega načrta ustavi," je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister Simon Zajc.

Vlada z ustavitvijo postopka sledi koalicijski zavezi, da hidroelektrarn na Muri ne bo, je spomnil minister. "Brez sprejetega državnega prostorskega načrta ni mogoče zgraditi ničesar, tudi teh elektrarn ne," je poudaril. Brez tega načrta je neuporabna tudi koncesija za energetsko izrabo Mure, ki jo ima Dem.

Zajc se ob tem ne boji morebitnih zahtevkov koncesionarja Dravske elektrarne Maribor (Dem) po povrnitvi že vloženih sredstev. "Seveda to lahko zahtevajo, a takšna zahteva nima podlage," je prepričan minister.

Ministrstvo za okolje se je pri svojem predlogu, naj vlada ustavi pripravo prostorskega načrta za prvo hidroelektrarno na Muri, oprlo na študijo iz leta 2016. Ta je kot potencialne lokacije pregradnega objekta hidroelektrarne preučila tri možnosti in ugotovila, da v nobeni od obravnavanih možnosti ne bi bilo mogoče doseči dobrega ekološkega stanja površinske vode in preprečiti poslabšanja njenega ekološkega stanja. Prav tako ne bi bilo mogoče doseči varstvenih ciljev z vidika varstva narave.

Nadaljevanje postopka celovite presoje vplivov na okolje in priprave državnega prostorskega načrta bi po mnenju okoljskega ministrstva pomenilo dodatne stroške in administrativno delo, postopek pa bi se, ob upoštevanju mnenj deležnikov, zaključil z negativno odločitvijo.

V Demu obžalujejo odločitev vlade glede hidroelektrarne na Muri

V Demu odločitev vlade obžalujejo in menijo, da gre za zasledovanje parcialnih interesov enega sektorja - okolja. V Demu, ki je v projektu nastopal kot investitor in koncesionar za rabo vode na delu vodnega telesa reke Mure, so zagotovili, da so vselej delovali "strokovno, transparentno, v skladu z zakoni in direktivami ter v interesu posrednega lastnika, torej države, in njenih širših strateških zavez".

"Zato takšno odločitev obžalujemo, saj menimo, da je posledica zasledovanja parcialnih interesov enega sektorja (okolja) na račun širših družbenih, kmetijskih in podnebno-energetskih ciljev," so kritični.

Analize so po njihovem pokazale, da je z izravnalnimi ukrepi možno nadomestiti predvideno okrnitev narave ter da na ta način objekt hidroelektrarne Hrastje-Mota lahko postane sprejemljiv za okolje. Zato so v zadnjih mesecih na resorna ministrstva, vlado in javnost naslovili več pobud za nadaljevanje konstruktivnega dialoga in iskanje skupnih rešitev, ki bi bile sprejemljive tudi z vidika okoljskih vplivov na varovana območja.

"Zavedamo se, da je iskanje možnih kompromisnih rešitev dolgoročni projekt, ki zahteva veliko naporov vseh deležnikov, a ga je po naši oceni potrebno narediti v dobrobit vseh državljanov Republike Slovenije, sedanjih in prihodnjih generacij," so poudarili.

V Demu ob tem napovedujejo, da bodo še naprej delovali odgovorno, v skladu s svojim poslanstvom in poslovnimi cilji ter pri tem pomagali zasledovati strateške usmeritve države. 

Ali bodo od države zahtevali povračilo v projekt že vloženih sredstev, gre za okoli 10 milijonov evrov, niso navedli.

Nevladniki pozdravljajo odločitev vlade, a opozarjajo: To je majhen del sestavljanke

V kampanji Rešimo Muro! pozdravljajo odločitev vlade, "da je z obravnavo tega dokumenta storila prvi resen korak k izpolnitvi obljub iz koalicijske pogodbe ter trajni zaščiti reke Mure za prihodnje generacije".

"Hkrati naše izvoljene predstavnike opozarjamo, da je to le majhen del sestavljanke ter da jih čaka še veliko dela, da bo Mura tekla prosto za vedno," še dodajajo.

"Stroka že od leta 1985 ponavlja, da gradnja HE na Muri ni sprejemljiva, prav tako pa tudi domačini opozarjamo na nedopustnost samovoljnega odločanja in zasledovanja ozkih interesov energetikov, bank in gradbincev. Ta cilj, torej zaščite reke in z njo pitne vode ter priložnosti za trajnostni razvoj regije, bomo zasledovali do njegove uresničitve," pravi Sonja Bezjak iz Muzeja norosti Trate.

"Zaustavitev postopkov za HE Hrastje Mota je le eden od korakov k odgovornejšemu upravljanju z reko, nad katero še visi koncesija za osem hidroelektrarn od Sladkega Vrha do Veržeja in ene dodatne v Ceršaku. Na mejni Muri sta Slovenija in Avstrija tehtali med dvema opcijama reševanja problematike poglabljanja rečne struge: ali energetska izraba ali revitalizacije reke. Tako stroka kot domačini že desetletja vztrajamo pri drugi opciji, to je revitalizaciji reke. Kot naslednji logični korak pričakujemo dokončno razveljavitev koncesije, ki ji mora slediti revitalizacija, kot to na mejni Muri že počnejo severni sosedje," dodaja Boris Bezjak, član meddržavne komisije za mejno reko Muro Slovenija - Avstrija

'Ena lastovka še ne prinese pomladi, je pa znak, da se pomlad bliža'

"Ena lastovka sicer res še ne prinese pomladi, je pa zanesljiv znak, da je pomlad zagotovo pred vrati. In če je to znak, da bo politika končno začela sprejemati odločitve na podlagi stroke, potem lahko po tihem upamo, da se v Sloveniji nekaj premika na bolje," pa pravi Samo Tuš, predsednik Zveze društev Moja Mura.

Odzvali pa so se tudi že v stranki Levica in zapisali, da mroamo tok reke Mure ohraniti takšen, kakršen je, saj bi izgradnja hidroelektrarn na Muri bistveno prizadela ohranjene naravne biotope in okolje, ki določa kulturno identiteto pokrajine.

"Zato smo v Levici tudi predlagali, da se v koalicijsko pogodbo vnese določba, da na Muri ne bo hidroelektrarn in da se zaščiti biosferno območje Mure, ki pod zaščito Unesca združuje pet držav," so zapisali in dodali: "S sprejetjem tega sklepa je vlada uresničila eno od določb koalicijskega sporazuma in predvolilno obljubo stranke Levica."