Kot je finančna ministrica, ki opravlja tekoče posle, Mateja Vraničar Erman dejala ob robu sredine bančne konference v Ljubljani, se nameravata s premierjem Mirom Cerarjem sestati, da bi se dogovorila, kako ukrepati na politični ravni. Po njenem mnenju bi morali v iskanje rešitve glede privatizacije NLB vključiti vse nove parlamentarne stranke ali pa jih s predlaganimi rešitvami vsaj seznaniti.
Slovenija bi moral NLB prodati že lani
Slovenija, ki bi morala NLB v skladu s prvotnimi zavezami prodati že do konca lanskega leta, zdaj Evropski komisiji predlaga, naj se del banke proda letos, postopek pa dokonča v letu 2019. Na podlagi tega predloga zdaj potekajo pogajanja o določitvi konkretnega roka in kompenzacijskih ukrepih.
Ker Slovenija do konca lanskega leta ni izpeljala vsaj delne privatizacije NLB, je Evropska komisija januarja sprožila poglobljeno preiskavo. Ta je trenutno v fazi priprave stališča Slovenije do pripomb, ki so jih na predlog za začetek postopka sprožile tretje strani, kot so konkurenčne banke, civilne iniciative, organizacije in združenja.
"Rok za posredovanje pripomb poteče 16. junija in do tega roka nameravamo odgovore tudi posredovati," je pojasnila finančna ministrica.
Evropska komisija ima sicer za zaključek postopka 18 mesecev časa, torej do julija 2019. A ministrica glede na aktualnost zadeve pričakuje odločitev prej.
Bo morala NLB vrniti državno pomoč?
Če bosta strani dosegli dogovor, bo komisija postopek poglobljene preiskave ustavila in izdala novo odločbo s spremenjenimi zavezami na podlagi doseženega dogovora. Če dogovora ne bosta dosegli, pa lahko izda novo odločbo, v kateri naloži Sloveniji rok prodaje banke in izravnalne ukrepe, ali pa razglasi državno pomoč NLB za nezakonito. V tem primeru bo morala NLB državno pomoč, ki jo je konec leta 2013 prejela od države, vrniti.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.