Vlada se je na današnji redni seji seznanila z osnutkom Nacionalnega reformnega programa 2019-2020.
Končni dokument, ki ga bo vlada obravnavala predvidoma prihodnji teden, mora Slovenija Evropski komisiji posredovati do 15. aprila. Osnovni cilj prihodnje ekonomske politike države ostaja spodbujanje konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva. V ta namen je potrebno spodbujati strukturne dejavnike, ki so ključni za rast produktivnosti na kratek in dolgi rok.
S predlaganimi (in ne dokončno oblikovanimi) davčnimi spremembami, ki temeljijo na prestrukturiranju davčnih bremen med dohodki iz dela in dohodki iz kapitala, se želi spodbujati večjo konkurenčnost v smislu manjše davčne obremenitve zaposlenih kar pozitivno vpliva na ustvarjanje delovnih mest. Predlogi strukturnih sprememb na trgu dela in pokojninskega sistema naslavljajo vprašanja povečanja delovne aktivnosti, demografije, vzdržnosti pokojninskega sistema in primernosti pokojnin, so sporočili.
Pristojni ministrstvi že predstavili osnovne elemente sprememb
Vlada bo sicer na podlagi pripomb Ekonomsko-socialnega sveta in parlamentarnih odborov nacionalni reformni program nato še enkrat obravnavala ter ga skupaj s programom stabilnosti poslala v Bruselj.
![Vlada bo sicer na podlagi pripomb Ekonomsko-socialnega sveta in parlamentarnih odborov nacionalni reformni program nato še enkrat obravnavala ter ga skupaj s programom stabilnosti poslala v Bruselj.](https://images.24ur.com/media/images/884xX/Nov2018/848f21a13b_62160446.jpg?v=d41d)
Pristojni ministrstvi sta osnovne elemente sprememb na davčnem in pokojninskem področju že predstavili. Pri davkih bo vladajoča koalicija predvidoma izvedla nov poskus davčnega prestrukturiranja, v okviru katerega naj bi po eni strani razbremenila delo, po drugi pa nekoliko bolj obremenila kapital. Prvo potezo s predlogom razbremenitve regresa za letni dopust od dohodnine in socialnih prispevkov je vlada že potegnila. Vsaj za zdaj tudi vztraja pri načrtovani uvedbi davka na nepremičnine, ki naj bi ga skušali uvesti do 2021.
Pri spremembah pokojninske zakonodaje pa se med drugim v obdobju od 2023 do 2034 napoveduje postopen dvig upokojitvene starosti za zavarovance brez 40 let pokojninske dobe s 65 na 67 let, ob tem pa naj bi se odmerni odstotek za izračun pokojnine zvišal na 63 odstotkov.
Zapletena se zdi pot do sprememb v zdravstvu
Tako predlagane davčne kot pokojninske spremembe bodo pred sprejemom usklajevali tudi v socialnem dialogu, bolj zapletena pa se zdi pot do sprememb v zdravstvu. Konkretnejše spremembe je neuspešno poskušala sprejeti že prejšnja vlada, tudi ta pa se sooča s težavami. Proces je upočasnila menjava na čelu ministrstva, obenem pa se mora politika spopadati s številnimi nakopičenimi akutnimi problemi v sistemu, ki terjajo takojšnje reševanje.
Pred vladno sejo se bo tudi tokrat sestala koalicija, na sestanku pa naj bi SD odprla temo zdravstva, tudi v luči sredine napovedi sindikata Fides, da bodo vsi zdravniki in zobozdravniki od 1. junija delali dosledno po modri knjigi standardov in normativov.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.