Vlada za zagotovitev zalog plina, nadzor nad podražitvijo plina in elektrike

Vlada je na zadnji seji sprejela sklep za pravočasno zagotavljanje zalog plina. S tem nosilce plina poziva, da nemudoma pristopijo k sklepanju o skladiščenju zalog plina in pogodb o nakupu plina. "Zaloge plina namreč pomenijo zanesljivost oskrbe in večjo varnost za gospodinjstva in gospodarstvo. Pravočasno polnjenje skladišč pomeni manjšo izpostavljenost cenovnim šokom," je pojasnil minister Kumer. Sprejeli so tudi uredbo, s katero morajo dobavitelji plina, pred zvišanjem cen plina dobiti soglasje vlade. S tem zagotavljajo bolj stabilno okolje za delovanje gospodarstva, je poudaril Bojan Kumer. 

Vlada pa je tudi sprejela uredbo za nadzor nad dvigi cen električne energije in zemeljskega plina. S tem želijo uvesti obveznost, da morajo dobavitelji električne energije in zemeljskega plina za določene skupine odjemalcev pred vsakim dvigom cen pridobiti soglasje vlade. "Uredba je odziv na nestabilne razmere na trgih, ki so posledica geopolitičnih napetosti in izrazitih nihanj cen energentov. V takšnih razmerah obstaja namreč realno tveganje nenadnih in nesorazmernih dvigov cen, ki lahko vplivajo na socialno varnost ljudi in delovanje ključnih družbenih sistemov. Ukrep je usmerjen v zaščito gospodinjstev, malih poslovnih odjemalcev in javnih ustanov, kot so vrtci in šole," je pojasnil Kumer. 

Vlada Roberta Goloba se je sestala na svoji zadnji redni seji, na kateri je odločala s polnimi pooblastili. S petkovo ustanovno sejo DZ ji bo namreč formalno prenehal mandat, do imenovanja nove vlade pa bo opravljala le še tekoče posle. 

Na dnevnem redu 197. redne seje je bilo med drugim več predlogov sprememb podzakonskih aktov, predlog letnega načrta upravljanja kapitalskih naložb v upravljanju vlade za letošnje leto in informacija o izvajanju načrta za okrevanje in odpornost.

Novi sklic DZ se bo v petek sestal na svoji ustanovni seji. Če ne bo zapletov in se bo DZ konstituiral, pa bo vladi Roberta Goloba takrat prenehal mandat. 

Do imenovanja nove bo opravljala tekoče posle. V tem času mora vlada poskrbeti za nemoteno delovanje države, sprejemala pa naj bi le nujne odločitve, ki so potrebne, da se odvrnejo ali preprečijo nepopravljive ali težko popravljive posledice za delovanje države.

Po pojasnilih službe vlade za zakonodajo pa bo vlada lahko ob opravljanju tekočih poslov predlagala zakone v zadevah, ki jih po naravi stvari ni mogoče opredeliti kot izvrševanje kakršnekoli politike v smislu strankarskih programov, hkrati pa so neodložljive.

V tem primeru gre npr. za predloge zakonov o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave naravnih in drugih nesreč ali druge predloge zakonov, ki terjajo nagle in neodložljive zakonske intervencije.