Omenjene določbe sedmega protikoronskega zakona so bile deležne kritike, še preden je zakonski predlog prišel v parlamentarni postopek. Opoziciji jih je na seji matičnega odbora DZ za finance iz zakonskega besedila najprej uspelo črtati, a so jih poslanci na plenarni seji DZ na predlog SDS in NSi nato vanj vrnili. Dodali so še člen, da ima delavec ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi pravico do odpravnine.
Reprezentativne sindikalne centrale so za 21. in 22. člen sedmega protikoronskega zakona, ki se nanašata na po njihovih besedah prisilno upokojevanje starejših delavcev, nato 22. januarja vložile zahtevo za presojo ustavnosti. Vložile so tudi predlog za njuno začasno zadržanje, saj menijo, da lahko na strani delavcev pride do nepopravljive škode.
Vlada v danes potrjenem mnenju o sindikalni zahtevi ustavnemu sodišču predlaga, naj zahtevo predlagateljev zavrže. Pri tem poudarja, da se z izpodbijano ureditvijo ne naslavljajo pravice delavcev, temveč da predlagatelje moti predvsem izključenost iz socialnega dialoga pri sprejemanju določil.
Glede očitanega neskladja z ustavo vlada pojasnjuje, da je bil namen ukrepa delodajalcu po koncu varovanega obdobja starejšega delavca v skladu z zakonom o delovnih razmerjih olajšati postopek izvedbe redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če se v času, ko ima starejši delavec že zagotovljeno socialno varnost v obliki starostne pokojnine, odloči, da ga ne potrebuje več.
Sprejeti ukrep po mnenju vlade zato zmanjšuje administrativno breme za delodajalca, saj odpravlja potrebo po utemeljevanju razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. To bo po prepričanju vlade spodbudilo konkurenčnost delodajalcev in njihovo prilagodljivost novim razmeram, povezanim tudi z negativnimi posledicami epidemije covida-19.
Vlada s tem v zvezi navaja, da so se strukturne pomanjkljivosti na trgu dela z ukrepi za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom dodatno zaostrile, izrazitejše povečanje brezposelnosti pa preprečuje obsežna fiskalna intervencija države za ohranitev delovnih mest. Ne glede na interventne ukrepe pa se je brezposelnost močno povečala, predvsem med mladimi, poudarjajo v vladi. Ob tem je po koncu veljavnosti državnih ukrepov pričakovati dodatno povečanje brezposelnosti.
Sprejeti ukrep po mnenju vlade ob tem tudi ne posega v pravni položaj zaposlenih starejših delavcev, saj da se jim delovnopravni položaj ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine ne spreminja, še vedno pa so tudi deležni celotnega nabora ukrepov, ki so v delovnopravni zakonodaji namenjeni posebnemu varstvu starejših delavcev.
Večje tveganje za izgubo zaposlitve je tako po prepričanju vlade le navidezno, saj da bo delavec zaradi večje fleksibilnosti pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi bolj zaposljiv pri drugih delodajalcih. Prav tako je po vladini oceni pričakovati več prehodov starejših brezposelnih v zaposlitev.
Vlada povrh tega še navaja, da pogodbe o zaposlitvi niso odpovedane po samem zakonu, ampak se morajo za odpoved odločiti delodajalci sami. Delavci, ki jim je bila pogodba o zaposlitvi po novi ureditvi odpovedana, pa po vladinih pojasnilih niso prisilno upokojeni, ampak imajo izbiro, da ostanejo na trgu dela ali pa postanejo prejemniki pokojnine. Če se odločijo ostati na trgu dela, jim pripadajo tudi vse s tem povezane pravice kot sicer v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, v mnenju še pojasnjuje vlada.
Ta za neutemeljenega ocenjuje tudi predlog za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih členov.
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.