S predlaganimi amandmaji se v največji možni meri upoštevajo pripombe Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora ter mnenja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, so zapisali v sporočilu za javnost.
"Z amandmaji se med drugim natančneje urejajo položaj in pristojnosti Specializiranega tožilstva za pregon korupcije in organiziranega kriminala, ustanovitev in delovanje Specializiranega kazenskega sodišča Republike Slovenije, pristojnosti pri dodeljevanju in prenosu zadev, finančno in kadrovsko načrtovanje, položaj sodnikov ter prehodne rešitve za nemoten začetek delovanja novega sistema."
Predlog Zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (Skok) je bil ena od ključnih predvolilnih obljub Demokratov Anžeta Logarja. Ustanovitev Skoka in novega specializiranega sodišča za pregon korupcije pa je zapisana tudi v koalicijski pogodbi. Vlada je predlog potrdila julija in ga poslala v parlamentarno obravnavo po nujnem postopku.
Po predlogu zakona se Specializirano državno tožilstvo (SDT) preimenuje v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala, predlog na novo opredeljuje tudi njegov katalog kaznivih dejanj, spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest ter imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev.
Predvideva tudi ustanovitev novega sodišča. Namesto štirih specializiranih oddelkov bi se ustanovilo Specializirano sodišče RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala. Sodišče bo imelo položaj okrožnega sodišča, sedež v Ljubljani in krajevno pristojnost za območje celotne države. Za odločanje o pritožbah pa bi bilo izključno pristojno Višje sodišče v Mariboru.
Pred današnjo obravnavo se iz vrst sodstva in tožilstva vrstijo pomisleki o predlaganih rešitvah. Kot opozarjajo, so te premalo domišljene, glasna so tudi svarila, da ne bodo dosegle učinkovitejšega pregona korupcije in kriminala. Na Vrhovnem sodišču predlagajo, da se začetek uporabe zakona zamakne najmanj do 1. oktobra 2027, na tožilstvu pa zakonodajalca pozivajo, naj zakona ne sprejme v predlagani obliki.
Opozicija: Nujni postopek predloga zakona ni upravičen
Opozicija je danes vložila predlog za ponovno odločanje o nujnem postopku obravnave predloga zakona o Skoku. Menijo namreč, da nujni postopek predloga zaona, ki ga je vlada vložila julija, ni upravičen. Predsednik odbora DZ za pravosodje Andrej Poglajen (SDS) je obravnavo na odboru zato prekinil, saj mora o nujnem postopku odločiti še DZ.
Odbor DZ za pravosodje bi moral danes obravnavati predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (zakon o Skoku), a so v Svobodi, SD in Levici pred današnjo sejo vložili predlog, da DZ ponovno odloči o sklepu kolegija predsednika DZ, po katerem naj bi predlog zakona obravnavali po nujnem postopku.
Menijo namreč, da nujni postopek ni upravičen, je pred sejo poudarila poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin. Spomnila je, da je vlada zakonodajni predlog vložila julija, prvo obravnavo pa so sklicali za danes, "tako da očitno je bil vmes čas, da se gre na počitnice. Če bi bila zadeva res nujna, bi jo obravnavali takrat poleti," je izpostavila.
Če bo koalicija vztrajala pri nujnem postopku obravnave, bo jasno, da to počnejo samo zato, da omejijo javno razpravo, je dodala. Po mnenju opozicije je to zavržno, "razumemo pa, da jih je strah vseh kritik, ki se zgrinjajo nad tem zakonom iz vseh strani strani," je izpostavila Tacer Perlin.
Kot je navedla, v opoziciji ne nasprotujejo krepitvi pregona korupcije, so pa proti temu, da "se govori, da se bo preganjalo korupcijo in se to uporabi za fasado, da se dejansko širi političen vpliv na postopek imenovanja tožilcev. To je zelo problematično za stanje naše pravne države," je poudarila.
V opoziciji opozarjajo, da je zakon nastajal prehitro, brez kakršnegakoli sodelovanja s tistimi, ki bodo morali novo ureditev izvajati. "Če bo zakon ostal tak, kot je trenutno, bo namesto učinkovitejšega pregona prinesel nove organizacijske ovire, zastoje in pravne zaplete. To je zadnje, kar si pri pregonu korupcije in organiziranega kriminala lahko privoščimo," so izpostavili v sporočilu za javnost. Ob tem so spomnili, da predlogu glasno nasprotujejo v pravosodju, resne pomisleke ima tudi zakonodajno-pravna služba (ZPS) DZ.
Zupančič: Očitno opozicija noče tvorno sodelovati pri takih zadevah
"Zakon je zelo nujen, da zajezimo oziroma okrepimo boj proti korupciji in kriminalu," pa se je odzval minister za pravosodje Mihael Zupančič. Ob tem je opozoril, da Slovenija iz naslova korupcije in organiziranega kriminala vsak dan izgubi deset milijonov evrov bruto domačega proizvoda.
Poglajen je po prekinjeni seji odbora dejal, da je opozicija predlog za ponovno odločanje o postopku vložila, da bi zavlačevala vzpostavitev organiziranega boja proti korupciji, ki je velik problem. "Očitno opozicija noče tvorno sodelovati pri takih zadevah, ampak poskuša na poslovniških določbah loviti načine, kako manipulirati delovanje DZ oziroma zaustaviti delo koalicije," je dejal. Meni, da je zakon nujen, zato bodo sejo nadaljevali takoj, ko bo možno.
O kritikah iz pravosodnih vrst pa je dejal, da so oni najbolj odgovorni za bolj proti korupciji, zato je ironično pričakovati, da bodo podprli spremembe. "Definitivno so tudi oni vsaj v delu odgovorni, da je stanje na področju boja proti korupciji v situaciji, v kakršni je," je dodal. Prav tako se ne strinja, da predlog odpira vrata za večji vpliv politike.
Po besedah poslanca Demokratov Dejana Zakrajška pa predlog kaže, da se opozicija boji boja proti korupciji. Pri nujnem postopku bodo Demokrati vztrajali, saj se zaradi korupcije v Sloveniji vsak dan izgubi več kot 10 milijonov evrov.
Koalicija z dopolnili
Medtem je koalicija vložila dopolnila na predlog zakona, vlada pa je z njimi soglašala na današnji dopisni seji.
Po navedbah pravosodnega ministrstva se s predlaganimi dopolnili v največji možni meri upoštevajo pripombe ZPS ter mnenja vrhovnega sodišča in vrhovnega državnega tožilstva k predlogu zakona. Prav tako z dopolnili natančneje urejajo položaj in pristojnosti Specializiranega tožilstva za pregon korupcije in organiziranega kriminala, ustanovitev in delovanje Specializiranega kazenskega sodišča RS, pristojnosti pri dodeljevanju in prenosu zadev, finančno in kadrovsko načrtovanje, položaj sodnikov ter prehodne rešitve za nemoten začetek delovanja novega sistema, je v sporočilu za javnost po seji vlade navedlo ministrstvo za pravosodje.
Po prvotnem predlogu bi zakon vstopil v veljavo s prvim januarjem prihodnje leto, po dopolnilu, ki ga je pripravila vlada, pa bi se začel uporabljati s prvim julijem 2027. Z omenjenim dnem bi sodno funkcijo začelo opravljati tudi novo specializirano kazensko sodišče, izhaja iz predloga dopolnil.
Glede imenovanja tožilcev vlada predlaga dopolnilo, da minister po prejemu dokončnega mnenja Državnotožilskega sveta (DTS) s kandidati opravi ustni pogovor. Ostaja pa predlog, da minister pri oblikovanju predloga za imenovanje ni vezan na dokončno mnenje DTS, med drugim izhaja iz predloga zakona.
Zupančič predloga dopolnil danes ni želel komentirati, je pa poudaril, da bodo upoštevali dobra dopolnila, ki krepijo boj proti korupciji.
Vrhovno sodišče in tožilstvo za redni postopek obravnave predloga zakona o Skoku
Predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož in generalna državna tožilka Katarina Bergant sta se zavzela za redni postopek obravnave predloga zakona o Skoku, saj je bistven za pregon tovrstnih kaznivih dejanj. Opozorila sta, da bi zakon celo povzročil zastoje v postopku. Bergant pa je izpostavila tudi povečanje političnega vpliva na njihovo delo.
"Zakon je tako bistven za pregon tovrstnih kaznivih dejanj, da je redni postopek pravzaprav edino, kar je razumno," je v izjavi za medije poudaril Orož. Želijo si, da se področje uredi, vendar je prav, da o tem razpravljajo vsi strokovnjaki. "Če bomo hiteli, bomo naredili napako," je posvaril.
"Razlogov, da gre zakon po nujnem postopku, ne vidimo," je v izjavi dejala generalna državna tožilka Katarina Bergant. Nujnega postopka ni obrazložil niti predlagatelj, je dodala, poleg tega predlagatelj celo ugotavlja, da specializirani organi delajo razmeroma dobro.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.