Kam bo vlada investirala evropska sredstva?

Vlada je na današnji seji sprejela operativni program za izvajanje kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Slovenija bo tako v tem obdobju lahko, kot je po seji vlade dejala državna sekretarka v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Alenka Smerkolj, počrpala približno 3,2 milijarde evrov evropskih razvojnih sredstev.

Katere so prednostne naložbe?

Evropska komisija je Sloveniji konec oktobra že potrdila partnerski sporazum za obdobje 2014-2020, ki je bil prvi od dveh ključnih dokumentov za črpanje evropskih sredstev v novem obdobju. V tem je Slovenija opredelila 11 ciljev, kamor bo razvojna sredstva investirala, je danes pojasnila sekretarka. Operativni program, ki ga je sprejela vlada, pa kot izvedbeni dokument že govori o nekaterih prednostnih naložbah.

Operativni program ima 12 prednostnih osi, država pa bo sredstva črpala iz treh skladov, in sicer iz kohezijskega sklada, socialnega sklada in sklada za regionalni razvoj.

Za več sredstev dve kohezijski regiji

Slovenija bo imela v tem obdobju dve kohezijski regiji, da bo, kot je izpostavila Smerkoljeva, lahko pridobila več sredstev. Vzhodni kohezijski regiji bo tako pripadlo približno 1,26 milijarde evrov sredstev, zahodni pa približno 845 milijonov evrov sredstev. "Obe regiji se bosta lahko potegovali tudi za projekte v kohezijskem skladu, vredne 1,05 milijarde evrov, kjer te ločnice med njima ni," je dejala sekretarka.

Kam gre največ denarja?

Pojasnila je, da bo večina sredstev, in sicer za več kot milijardo evrov, namenjenih za raziskave in razvoj, povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij, podpori prehoda gospodarstva na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika in informacijsko-komunikacijsko tehnologijo.

Drugi večji del, približno pol milijarde evrov, pa bo investiran v "mehke vsebine", kot so znanje, mobilnosti in aktivno staranje. "Še vedno bomo vlagali tudi v infrastrukturo in okoljevarstvene projekte," je izpostavila. Program sicer nima t.i. predhodnih dodelitev sredstev, ker je Evropska komisija takšno početje prepoznala kot problem.

"Projekti, ki so že pripravljeni in bodo pripravljeni v prvih fazah, bodo absolutno imeli prednost," je izpostavila sekretarka. O konkretnih že prijavljenih projektih Smerkoljeva ni želela govoriti, poudarila pa je, da so nekateri že določeni, kot je na primer izgradnja dela železnice Pragersko.

Največji infrastrukturni projekti, kot bi bila izgradnja drugega tira Divača-Koper, pa ne morejo biti sofinancirani samo iz razvojnih sredstev. Za take projekte mora država pridobiti druga sredstva, je pojasnila. Po njenem mnenju se bo treba naučiti porabljati povratna sredstva, rešitev pa vidi v zasebnem vladanju. "Proračun se mora razbremeniti subvencij, zato je ključno, da projekte pripravljamo tako, da bodo ekonomsko učinkoviti," je poudarila.

Vlada se je pri pripravi dokumenta sicer soočala s številnimi pomisleki predstavnikov občin v obeh kohezijskih regijah – zahodni in vzhodni. Sveta obeh regij sta predlogu operativnega programa po številnih usklajevanjih minuli petek le dala svoje soglasje.

Kdaj bi lahko začeli s črpanjem sredstev?

Slovenija bo v petek dokument posredovala v končno potrditev v Bruselj, ki jo pričakuje konec letošnjega leta. V tem primeru bodo lahko resorna ministrstva že v prvem polletju leta 2015 objavila prve javne razpise.

Kako učinkovito so jih črpali do leta 2013? 

Vlada se je danes seznanila s poročilom o črpanju sredstev evropske kohezijske politike 2007-2013. Slovenija je do 30. septembra praktično izplačala iz proračuna že več kot 75 odstotkov dodeljenih sredstev, do konca leta se bo odstotek zvišal na 80, tako da bo za 2015, ko je treba dokončno porabiti ta sredstva, verjetno ostalo še zadnjih 20 odstotkov, je pojasnila Smerkoljeva.

Po njenih besedah je bil v zadnjem obdobju, v zadnjih treh mesecih, narejen velik korak. "Smo v zelo intenzivnem črpanju teh sredstev," je poudarila. "Vse aktivnosti, ki so povezane s hitrejšim črpanjem, so v polnem teku," je dejala in dodala, da smo na tem področju zelo uspešni.

Z iztekajočo finančno perspektivo smo po ocenah državne sekretarke začeli slabo, nanjo smo bili slabo pripravljeni, v zadnjih dveh letih pa smo po "stopili na gas". Kot je še dejala Smerkoljeva, je cilj, da se vsa sredstva iz te perspektive počrpajo. "Verjamem, da je ta cilj realen," je še dodala.