Predlog novele zakona o Sovi predvideva, da bi agencija lahko pridobivala in vrednotila podatke ter posredovala informacije iz tujine ali v povezavi z njo, pomembne za zagotavljanje varnostnih, političnih ali gospodarskih interesov Slovenije. Agencija lahko zdaj to počne le za podatke in informacije iz tujine.
Predlog uvaja tudi dve novi posebni obliki pridobivanja podatkov. Sova želi uzakoniti tehnična sredstva za nadzor signala mobilne telefonije, torej tako imenovane IMSI-lovilce. Prav tako si želi možnost neposrednega dostopa do podatkov telekomunikacijskega sredstva za beleženje komunikacijskega prometa na sredstvu.
V Sovi zatrjujejo, da predlagana ukrepa vsebujeta vrsto varovalk. Uporabo obeh oblik bi moral na predlog direktorja Sove odobriti predsednik vrhovnega sodišča, torej "najvišje sodne avtoritete, ki hkrati zagotavlja tudi najvišjo stopnjo strokovnosti in izkušenosti".
IMSI-lovilce bi uporabili največ 15 dni brez možnosti podaljšanja, za ta ukrep pa "mora biti izkazana velika verjetnost, da obstaja nevarnost za varnost države". S tem sredstvom ni dovoljeno prisluškovanje in snemanje elektronskih komunikacij, so poudarili v sporočilu za javnost po seji vlade.
Za uporabo ukrepa dostopa do podatkov telekomunikacijskega sredstva mora obstajati višja stopnja ogrožanja, ki se kaže v neposrednih sedanjih ali predvidljivih škodljivih aktivnostih zoper varnost države ter se lahko izvaja največ en mesec. Pri tem je dostop omejen izključno na beleženje telekomunikacijskega prometa, vendar brez možnosti pregledovanja telekomunikacijskega sredstva, so poudarili v sporočilu za javnost.
Uporabo tehničnega sredstva za neposredni dostop do podatkov telekomunikacijskega sredstva za beleženje komunikacijskega prometa na sredstvu bi nadziral tudi pooblaščenec za nadzor, ki bi ga imenovala vlada.
Predlog zakona vključuje še spremembe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki uvajajo možnost obdelave dveh zakonsko določenih biometričnih osebnih podatkov, in sicer glasu ter podobe obraza.
V Sovi so se za spremembe in dopolnitve zakona, ki je bil zadnjič noveliran leta 2006, odločili zaradi izpolnjevanja nalog zagotavljanja nacionalne varnosti in odzivanja na kompleksne varnostne izzive. Čez ozemlje Slovenije namreč potekajo tihotapske dejavnosti, ki lahko vključujejo tihotapljenje orožja in eksploziva, so zapisali v predlogu novele. Prav tako potekajo nezakonite migracije, ki lahko omogočajo prikrit prehod teroristov.
Predlog novele je danes dobil podporo prisotnih ministrov SD, medtem ko sta se ministra za delo in za solidarno prihodnost Luka Mesec in Simon Maljevac pri glasovanju vzdržala. Kot je pojasnil Mesec, je Levico najbolj zanimalo, ali predlog novele vzpostavlja podlago, da bi Slovenija kupila "sistem za vdiranje v telefone" Pegasus, kakor tudi, kakšne so varovalke, da se sistem ne bi zlorabljal na nadzor nad politično opozicijo, kot se je to denimo dogajalo na Madžarskem in v Italiji.
"Direktor Sove je odgovoril, da je glavna varovalka ta, da Sova tega ne more uporabljati na lastno pest, ampak zgolj in izključno ob odredbi predsednika vrhovnega sodišča," je pojasnil Mesec. Od direktorja Sove je dobil tudi zagotovilo, da Slovenija ne kupuje sistema Pegasus in da novela ni podlaga za nakup. Dodal je, da bodo v Levici predlog novele v nadaljnji obravnavi še enkrat pretehtali z vidika ustavnosti in varovanja zasebnosti.
Vlada se je na današnji seji seznanila tudi s poročilom o izvajanju akcijskega načrta za preprečevanje terorizma in nasilnega ekstremizma 2022-2024. Potrdila je predlog akcijskega načrta za preprečevanje terorizma in nasilnega ekstremizma 2025-2028.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.