Predlog predvideva, da se letošnji proračunski odhodki znižajo za 12,5 milijarde tolarjev na 1437,1 milijarde tolarjev, medtem ko se bo v proračun do konca leta steklo 28,2 milijarde tolarjev manj od sprva predvidenega oz. 1366,6 milijarde tolarjev, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal finančni minister Dušan Mramor. Letošnji proračunski primanjkljaj se bo tako zvišal za 15,7 milijarde tolarjev na 70,5 milijarde tolarjev.
Finančni minister Dušan Mramor je povedal, da "sam ta rebalans skupaj z ukrepi, ki jih vlada namerava sprejeti naslednji teden in aktivnostmi, ki sledijo, se vlada pripravlja na spremenjene proračunske razmere po vstopu v Evropsko unijo, ko bomo v teh dveh območjih, najprej v Evropskemu sistemu deviznih tečajev in potem v evro-območju, denarna politika ne bo več imela moči, kar pa zahteva trdne javne finance."
Po besedah državne sekretarke na finančnem ministrstvu Helene Kamnar so bili pri pripravi rebalansa pozorni na to, da so manj krčili obseg sredstev za tiste programe, ki so začrtani kot prednostne naloge, zato pa so bolj krčili sredstva za programe, ki nimajo močnega vpliva na gospodarsko rast. Tako je po ekonomskih namenih do največjega zmanjšanja pravic porabe prišlo pri nakupu in gradnji osnovnih sredstev za državne organe (4,7 milijarde tolarjev), izdatkih za blago in storitve (3,1 milijarde tolarjev) ter investicijskih transferih (2,4 milijarde tolarjev).
Mramor: Vlada še ni razpravljala o sukcesijskem denarju
Po besedah finančnega ministra Dušana Mramorja vlada še ni razpravljala, kaj bo storila z denarjem, ki ga je Slovenija dobila v okviru nasledstvenih delitev. Kot je po seji vlade pojasnil minister Mramor, gredo sredstva po zakonu na Sklad RS za sukcesijo. O tem, kako bodo potem uporabljena, pa mora biti sprejet nov zakon, o katerem vlada še ni razpravljala, je povedal Mramor. Kdaj bo vlada o teh sredstvih razpravljala, je po ministrovih besedah precej odvisno tudi od tega, kako bodo stekli sukcesijski pogovori o bivših varčevalnih vlogah, ki bi morali biti Baslu, glede na to, da Hrvaška ni ratificirala nasledstvenega sporazuma.
Kot je že v ponedeljek zagotovil visoki predstavnik za nasledstvo nekdanje Jugoslavije Rudolf Gabrovec, Slovenija še ni sprejela nobene odločitve o tem, kako bo porabila 38 milijonov ameriških dolarjev, ki jih je dobila po nedavni odmrznitvi sredstev nekdanje Narodne banke Jugoslavije v ZDA. Gabrovec je tudi odločno zanikal, da bi bil ta denar lahko porabljen za poplačilo varčevalcev stare Ljubljanske banke na Hrvaškem, saj to ne sodi v sukcesijsko aktivo. Omenjeni denar je sicer trenutno na računih Banke Slovenije pri Banki za mednarodne poravnave v Baslu, finančno ministrstvo pa mora pripraviti predloge za nadaljnje ravnanje v zvezi s tem.
Vlada je na današnji seji sprejela poročilo o ugotovitvi klirinškega dolga, ki je nastalo na podlagi memoranduma med rusko vlado in vladami držav naslednic SFRJ, je dejal direktor urada vlade za informiranje Gregor Krajc. Po njegovih besedah iz tega poročila izhaja, da ima Rusija kot naslednica nekdanje Sovjetske zveze do naslednic nekdanje SFRJ 1.292.000.000 klirinških dolarjev dolga, od tega Sloveniji pripada nekaj več kot 16 odstotkov, kar znaša približno 206 milijonov klirinških dolarjev, je še dejal Krajc.
