Na osnovi najnovejših ocen ekonomskih gibanj v prihodnjih letih vlada ocenjuje, da se bo prihodnje leto v državno blagajno steklo 1394,9 milijarde tolarjev, odhodki pa so predvideni v višini 1449,3 milijarde tolarjev. Obe številki sta v primerjavi z decembra lani sprejetim proračunom za leto 2003 popravljeni navzdol. V letu 2004 je ob 1500,5 milijarde tolarjev prihodkov predvidenih za 1558,8 milijarde tolarjev odhodkov.
Predloga obeh proračunov so na finančnem ministrstvu pripravili na osnovi ocen Mednarodnega denarnega sklada in ob sodelovanju z Banko Slovenije in uradom za makroekonomske analize in razvoj. Pri tem so upoštevali, da Slovenija v prihodnjem letu ne bo dosegla napovedane 4,3-odstotne gospodarske rasti temveč le 3,7-odstotno, medtem ko je zdaj za leto 2004 namesto 4,4-odstotne predvidena le še 4,3-odstotna rast, je po seji vlade novinarjem povedal premier Janez Drnovšek.
Predlog sprememb je bil sprejet že junija
Predlog sprememb proračuna za prihodnje leto je vlada potrdila že julija, po besedah finančnega ministra Antona Ropa pa je praktično usklajen tudi razrez prihodkov in odhodkov državnega proračuna za leto 2004. Vlada s pripravo proračuna zamuja, saj bi morali biti vsi dokumenti danes že v DZ.
Medtem ko lani sprejeti dvoletni proračun za leti 2002 in 2003 predvideva, da bodo proračunski odhodki prihodnje leto znašali 1454,7 milijarde tolarjev, pa namerava vlada zdaj državnemu zboru predlagati, da se znesek zmanjša za 15 milijard tolarjev na 1437,6 milijarde tolarjev. To je 7,8 odstotka več od odhodkov, določenih v julija sprejetem rebalansu letošnjega proračuna. V proračun naj bi se prihodnje leto steklo 1382,9 milijarde tolarjev, kar je 23,7 milijarde tolarjev manj od predvidenega v že sprejetem proračunu za leto 2003. Proračunski primanjkljaj naj bi tako znašal 54,6 milijarde tolarjev oz. 0,99 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Varčevali bomo na materialnih stroških
Finančni minister Tone Rop je za POP TV pojasnil, da bo država predvidenih 15 milijard tolarjev prihranila na praktično vseh segmentih proračuna, največ na materialnih stroških in na obrestih. Kar je po mnenju ministra izjemnega pomena, saj bomo tako v Sloveniji po desetih letih v prihodnjih dveh spremljali padec stroškov za obresti, padec stroškov za javni dolg, kar je tudi osnova varčevanja. Prav to pa je vladi omogočilo, da je za leti 2003 in 2004 povečala investicije in delno tudi vzpodbude h konkurenčnosti razvoja gospodarstva.
Glede vprašanja ali je smiselno sprejemati proračun za dve leti, ko pa ga je potem potrebno rebalansirati, je minister pojasnil, da se je takšno sprejemanje proračuna po dosedanjih izkušnjah izkazalo za uspešno in smiselno zlasti v kontekstu sprejemanja novih obveznosti. Saj, tako Rop, vsakdo, ki v vmesnem času sprejema nove zakone ali obveznosti, se mora zavedati, da mora sredstva nekje drugje vzeti in se uskladiti s tistim, kateremu jemlje. Vse skupaj pa močno omejuje pritiske na javne finance. Proračune se sprejema lažje, ti pa so bolj kvalitetni in bolj prilagojeni dejanski gospodarski rasti.
Višji odhodki tudi leta 2004
V letu 2004 pa naj bi bili odhodki spet višji, in sicer naj bi se v primerjavi z letom 2003 zvišali za 7,5 odstotka na dobrih 1546 milijard tolarjev, medtem ko so prihodki proračuna načrtovani v višini skoraj 1488 milijard tolarjev. Leto 2004 bo predvidoma prvo leto članstva Slovenije v EU, kar pa je povezano z vrsto neznank. Vlada je zato po besedah ministra Ropa sklenila, da do zaključka finančnih pogajanj z EU vseh postavk proračuna za leto 2004 še ne doreče, temveč pripravi globalne razreze proračuna in ministrstva pripravi na to, da bodo ob vstopu v EU proračun ustrezno dopolnila.
Pri načrtovanju proračunskih in celotnih javnofinančnih prihodkov in odhodkov je vlada upoštevala proračunski memorandum za leti 2003 in 2004, v katerem se za leto 2004 pričakuje 4,4-odstotna gospodarska rast, letna stopnja inflacije naj bi se ustalila na 4,6 odstotka, stopnja registrirane brezposelnosti pa znižala na 10,4 odstotka. Ker je memorandum osnova za proračun, ko bo Slovenija predvidoma že članica EU, je v njem več pozornosti namenjene značilnostim vključevanja v gospodarsko in proračunsko politiko EU. Prioritete proračuna so zato podvržene pripravi gospodarstva na višjo stopnjo konkurenčnosti ob vstopanju v EU. Temu ustrezno je dana tudi pozornost programskemu delu, zlasti na področju subvencij za podporo pri prestrukturiranju, dvigovanju konkurenčnosti in vlaganju v tehnološki razvoj.
