Slovenija

Vlada za šestletni načrt vlaganj v prometno infrastrukturo namenila 5,6 milijarde evrov

Ljubljana, 05. 12. 2019 11.58 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Avtor

A.K./ STA

Vlada je na seji sprejela načrt vlaganj v promet in prometno infrastrukturo za obdobje 2020–2025. Za zračni in vodni promet, investicije in obnove državnih in cestninskih cest, posodobitev železnic in trajnostne ukrepe ter upravljanje prometa bo v šestih letih skupaj namenila 5,6 milijarde evrov.

Od omenjenih 5,6 milijarde evrov bo vlada prihodnje leto namenila približno 653 milijonov evrov, leta 2021 okoli 718 milijonov evrov, leto pozneje se bodo sredstva dvignila na približno 1,1 milijarde evrov, leta 2023 bo vloženih 992,5 milijona evrov, leta 2024 997,5 milijona in leta 2025 1,15 milijarde evrov.

Medtem ko je predvsem za železnice in trajnostno mobilnost sredstev več, je za državne ceste in avtoceste manj sredstev od načrtovanih v resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa. FOTO: Dreamstime

Za železnice in trajnostno mobilnost več sredstev

Na področju rednega vzdrževanja cest in železnic in subvencioniranja izvajanja obvezne gospodarske javne službe javnega potniškega prometa je prihodnje leto predvideno dodatnih 431,9 milijona evrov, leta 2021 okoli 438 milijonov evrov, nato do leta 2025 še po 453 milijonov evrov, 443,5 milijona evrov, 441,7 milijona evrov in 423 milijonov evrov.

Medtem ko je predvsem za železnice in trajnostno mobilnost sredstev več, je za državne ceste in avtoceste manj sredstev od načrtovanih v resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa. Največje odstopanje je razvidno s področja cest, kjer se investicije v gradnjo in obnovo odmikajo v prihodnja leta, pri čemer mora direkcija za infrastrukturo zagotavljati prevoznost cest. Direkcija je tako v letih 2018 in 2019 sicer dosegla načrtovana sredstva iz resolucije (od 260 do 280 milijonov evrov), v letih 2020 in 2021 pa se sredstva znižujejo na približno 212 oz. 213 milijonov evrov.

Seznanili so se tudi z akcijskim načrtom udejanjanja trajnostne mobilnosti v prestolnici

Vlada bo sicer prihodnje leto začela pripravljati revizijo resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa, pri čemer bo upoštevala rezultate iz nacionalnega energetskega in podnebnega načrta in študije regionalnih železniških prog, vključno z ljubljanskim železniškim vozliščem.

Na današnji seji se je vlada seznanila tudi z akcijskim načrtom udejanjanja trajnostne mobilnosti na območju širšega ljubljanskega mestnega območja. S tem je ministrstvu za infrastrukturo dala zeleno luč, da načrt posreduje v obravnavo parlamentarnemu odboru za infrastrukturo, okolje in prostor, na čigar zahtevo je akcijski načrt tudi pripravilo. Pristojnemu odboru DZ bo v obravnavo posredovan tudi načrt vlaganj v promet in prometno infrastrukturo za obdobje 2020–2025, so zapisali na vladi.

infrastruktura načrt vlaganj

SORODNI ČLANKI

'Prihodnje leto z vlakom iz Maribora v Ljubljano v uri in pol'

Tretja razvojna os v senci drugega tira še vedno videna le kot 'miloščina Koroški'

KOMENTARJI (3)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV

felix59 drugič

05. 12. 2019 13.44

Pa kaj ste normalni , v železnice ste zmetali že toliko denarja , da bi pozlatili vse ceste.Denar namenite izključno samo za ceste. Sicer pa niti ne vejo kakšne so ceste , saj v dragih prestižnih avtomobilih sploh ne čutijo lukenj na svojih RITIH , banda lopovska.

ODGOVORI

2 2

ochi

05. 12. 2019 12.47

+10

vsa ta infrastrukturna vlaganja so brez celostnih rešitev. Več tirov in več vlakov ne bo spremenilo navad ljudi, da se vozijo z avtomobili, ker je pač tempo življenja tak, da ni temu optimiziran. Kdo, ki ima otroke v vrtcu, bo za primer zamenjal 30-minutno povratno vožnjo z avtomobilom za 1-urno cijazenje z javnim transportom plus še pešačenje? Že z 8-urnim delovnikom si našponan, po domače povedano, da čimprej pobereš otroka, da ne bi slučajno kaj socialna piskala. Itak je vse skregano z logiko. Hočejo dvig natalitete, hkrati pa ni podpore družinam, da si zaslužijo svoj kruh in živijo manj stresno. Po drugi strani pa je največji problem ravno centralizacija delovnih mest v mestih, predvsem Ljubljani. Sej štekam, več davkov, več denarja za občino, samo, potem imejte infrastrukturo, ki pije vodo, ne pa da je vsak dan ob konicah 10-kilometrska kolona. Plus tega, da bi morali stremeti k temu, da se delovna mesta začnejo seliti v lokalne skupnosti, tako, da se skrajšajo dnevne migracije. V dobi, kjer postaja internetna prodaja vse močnejša in izrazitejša, to res ni noben problem. Kot zaključek pa, v centru Ljubljane, razen kulturnih in modnih ustanov ni več prostora. Klinični center, nakupovalna središča, itd.. to bi morajo biti v bližini prometne vpadnice s pripadajočo infrastrukturo(beri:parkirišča ali povezave z lokalnih zbirnih postajališč). Mi ne rabimo 100 dnevnih železniških linij, ki se ustavljajo na vsakih 100 metrov. Rabimo hitre vlake s petimi postajami in te postaje morajo biti hubi za lokalne avtobusne linije. Se pravi, 5-10 minut avtobusa od doma do zbirne postaje železnice in potem piči miči čez slovenijo.

ODGOVORI

13 3