Napoved, da bo država odkupila vso slovensko pšenico, vpliva na odkupne cene

K odkupu v Sloveniji pridelane pšenice vlado pozvali v Zadružni zvezi Slovenije, Kmetijski gozdarski zbornici Slovenije ter Sindikatu kmetov Slovenije. Vlada je na ta poziv odgovorila praktično v nekaj dneh, z odločitvijo, da bo povečala zaloge žita v okviru blagovnih rezerv in pridelek zadržala v državi. Po seji vlade prejšnji petek je bilo govora celo, da bo država prek Zavoda za blagovne rezerve celoten letošnji pridelek kar odkupila.

A ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je danes pojasnila: "Nikogar ne silimo v prodajo pšenice državi."

Odkup bo namreč potekal prek javnega naročila, v okviru katerega bodo zainteresirani pridelovalci oddali ponudbe. V javnem naročanju je prednostni kriterij najnižja cena.

Glede odkupa pšenice aktivnosti po ministričinih besedah že potekajo. Ministrstvo za kmetijstvo je tako že dalo pobudo za gospodarsko ministrstvo, da pripravi podlage za odkup v obliki sklepa o povečanju blagovnih rezerv pšenice. Po besedah ministrice Šinko vlada sledi strateškemu cilju, da država v prihodnjih mesecih zagotovi zadostne količine pšenice, na ta način poskrbi za samooskrbo in istočasno brzda tudi draginjo.

Ker so razmere na trgu žit zaradi ruskega napada na Ukrajino in sovražnih ravnanj Rusije, ki vplivajo na izvoz pšenice, nepredvidljive, je po besedah ministrice zelo pomembno, da ima država dovolj pšenice na zalogi in tako zagotovi prehransko varnost.

Pomagati pa želi tudi kmetom, ki so, kot je spomnila Šinkova, dejansko dali pobudo na ministrstvo za odkup določenih količin pšenice. "Na ta način bomo pomagali tako prehranski verigi kot kmetovalcem," je prepričana ministrica.

Napoved, da bo država odkupila vso slovensko pšenico, vplivala na odkupne cene pšenice

Ker je žetev tik pred koncem, je vladna napoved, ki je temeljila na predlogu kmetov, na trg vnesla nekaj zmede. Kmetje so na primer razočarani, ker bo glavno merilo najnižja cena. "Želeli bi si urgentni odkup slovenske pšenice, namesto tega pa bo interventni odkup od najugodnejšega ponudnika, s tem pa ni nobenega zagotovila, da bodo odkupili slovensko pšenico," je ta teden v izjavi za medije opozoril predsednik Komisije za prodajo žit Franc Küčan.

V Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, ki deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije, pa so danes opozorili, da so v manj kot enem tednu dni slovenski mlinarji in proizvajalci krmil odkupili več kot tretjino slovenske pšenice.

Kot pravijo, je vladna napoved, da bo država odkupila vso slovensko pšenico, dvignila odkupne cene pšenice, čeprav v realnosti po njihovem prepričanju ni bila izvedljiva. Višje cene pšenice pomenijo višjo ceno moke in dražji kruh, pravijo.

Najava pa je imela po njihovih navedbah vpliv tudi na dobavo pšenice iz sosednjih držav, saj so tamkajšnji pridelovalci želeli podoben ukrep. Slovenija s pšenico ni samooskrbna in je vezana tudi na dokup pšenice iz sosednjih držav, so opozorili na zbornici.

Na vlado in kmetijsko ministrstvo so naslovili poziv k povečanju silosnih kapacitet za skladiščenje žit ter k pripravi ukrepov za omilitev visokih cen električne energije. Celotna agroživilska veriga, predvsem pa živilska podjetja, tako vlado pozivajo k pripravi ukrepov za omilitev visokih cen električne energije in plina, saj da so trenutna raven cen in napovedane podražitve v naslednjih mesecih nevzdržne z vidika prenosa v ceno izdelka.

Država bo za sektor mleka namenila 5,2 milijona evrov pomoči, pomoč pa naj bi bila izplačana predvidoma do septembra. Sredstva bo prejelo okoli 4000 kmetijskih gospodarstev, ki redijo krave molznice. Ukrep pomoči za pogonska goriva bo vreden 2,2 milijona evrov, ukrep za nakup reprodukcijskega materiala pa 15 milijonov evrov. Oba naj bi bila izplačana predvidoma do jesenske setve.

Vlada se proti draginji namerava boriti tudi s spremljanjem košarice živil. S Trgovinsko zbornico Slovenije so se dogovorili tudi za okvirno košarico 15 živil. "Namen tega je doseči večjo transparentnost cen primerljivih izdelkov, omejiti cenovne pritiske na samega potrošnika ter doseči informiranega potrošnika, ki bo z izbiro ohranjal svojo kupno moč," so sporočili iz Ukoma. 

O ukrepih za brzdanje cen elektrike in plina prihodnji teden

Kot so poudarili v vladi, izzive na področju energetske in prehranske draginje naslavljajo prioritetno. Spomnili so, da so z nujnimi ukrepi najprej naslovili problematiko visokih cen pogonskih goriv, "kjer se je država odpovedala nekaterim dajatvam, da bi bila cena za končnega uporabnika čim nižja. Ponovna uvedba regulacije cen se je že odrazila v pocenitvi pogonskih goriv zunaj avtocest. Sledili so ukrepi za blažitve prehranske draginje, med drugim 22 milijonov evrov pomoči kmetom v obliki subvencij za repromaterial in gorivo, odkup domače pšenice in redno spremljanje cen košarice petnajstih dobrin". 

Zaradi prejema pomoči vlada pričakuje, da proizvajalci in pridelovalci ne bodo zvišali maloprodajnih cen za potrošnike. Ukrepi se nanašajo na tri sklope: pomoč sektorju mleka, pomoč na sektorju pogonskih goriv za kmetijstvo in ribištvo in pomoč na področju gnojil in repromateriala.

Vlada naj bi ukrepe za naslovitev visokih cen elektrike in plina predstavila prihodnji teden, danes pa je nadaljevala delo, ko gre za naslovitev prehranske draginje in težav, s katerimi se zaradi visokih cen energije in surovin soočajo kmetje.

Sprejela je odloke o finančni pomoči zaradi visokih cen pogonskih goriv v kmetijstvu in ribištvu ter zaradi visokih cen kmetijskega repromateriala. Skupaj so ukrepi vredni 17,2 milijona evrov, pomoč bo po napovedih ministrice izplačana do jesenske setve.

Vlada pripravlja tudi dodatne ukrepe za najbolj ranljive skupine prebivalstva. "Cilj ukrepov je porazdelitev bremen po celotni verigi in iskanje ravnotežja med državnim proračunom in končnim uporabnikom. Vsi ukrepi, tudi glede cen zemeljskega plina in električne energije, bodo predstavljeni v najkrajšem možnem času," so sporočili iz Urada vlade za komuniciranje.