Vlada ukinja solidarnostni prispevek, neobvezna solidarnostna sobota ostaja

Minister za finance Klemen Boštjančič je na novinarski konferenci po seji vlade povedal, da so večino razprave namenili zakonodajnim rešitvam, vezanim na odpravo posledic največje nesreče v zgodovini Slovenije. Obravnavali so novelo zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta letos ter predlog zakona o obnovi in razvoju. 

Zakon o interventnih ukrepih po ujmi je DZ sprejel avgusta, vlada pa se je za pripravo sprememb odločila, da bi prizadeti čim prej prejeli predplačilo za sanacijo stanovanjskih objektov. Predlog novele vsebuje naslednje rešitve: 

- Predplačila za obnovo stanovanj, kjer ni predvidena nadomestna ali nadomestitvena gradnja. Lastnikom se predvideva predplačilo v višini 20 odstotkov zavedene škode v aplikaciji Ajda, če gre za škodo, ki presega 6000 evrov. Predplačila so predvidena za objekte, kjer je bilo konec julija 2023 prijavljeno vsaj eno prebivališče. 

- Novela posega tudi v sedanjo ureditev kriznih namestitev, tako da podaljšuje možnost krizne nadomestitve še za dodatnih 21 dni. Če se izkaže, da oseba v domačem okolju ne more več bivati, pa se ji bo zagotovilao prednostno vključitev v institucionalno varstvo. 

- Na novo se ureja pravica do nadomestila stroškov bivanja na drugem naslovu – višina bo odvisna od števila članov gospodinjstva z zneski od 150 do 250 evrov mesečno za največ eno leto in z možnostjo podaljšanja za eno leto. 

- Novela ureja tudi obveznost države, da na svoje stroške zagotovi prevzem in končno obdelavo onesnaženih zemljin, ki so nastale kot posledica poplav in plazov, in sicer najkasneje do 1. 7. 2024. 

Solidarnostnega prispevka ne bo

In še ena zelo pomembna novost – vlada se je odločila, da ukine obvezni solidarnostni prispevek, ki bi bremenil vse zaposlene in delodajalce, ne glede na njihov položaj in prizadetost v poplavah. "Namesto tega bomo z dodatnim odstotkom obremenili tista podjetja, ki ustvarijo več – govorim o davku od dohodkov pravnih oseb, ki ga bomo opredelili v zakonu o obnovi."  Zahvalil se je podjetjem, ki so že opravila t. i. delovno soboto. "S tem interventnim zakonom naslavljamo tudi izvedbo delovne sobote – ta ostaja prostovoljna, še vedno jo lahko podjetja izvedejo ob soglasju z delavci, seveda, plačilo za ta dan pa bo šlo v proračun za namen odprave posledic, kot je bilo vedno načrtovano. Delodajalci za ta dan davka in prispevkov na plače ne bodo plačali, prispevek delodajalcev bo v obliki začasno povišanega davka od dohodka pravnih oseb."

Zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb namerava vlada zapisati v predlog zakona o obnovi in razvoju. Ta bo, kot je dodatno sporočil urad za vlade za komuniciranje, kot vire financiranja ukrepov uvedel tudi začasni davek na bilančno vsoto bank in hranilnic ter začasno uporabo čistega in bilančnega dobička Slovenskega državnega holdinga (SDH).

Razvojni prednostni cestnoinfrastrukturni projekt bo tretja razvojna os, ki bo po navedbah vlade povezala Koroško z ostalimi središči nacionalnega, regionalnega in medobčinskega pomena.

Zakon bo predvidoma določil tudi ukrepe na področju izvzetja prejetih sredstev za pomoč po poplavah iz izvršb, javnega naročanja in ukrepi na področju dodatnega sofinanciranja programov duševnega zdravja in nudenja psihosocialne pomoči ter uvedel mobilne enote centrov za socialno delo. Kot pomembni razvojni ukrepi so predvideni tudi tisti na področju večje digitalne povezljivosti prizadetih območij, v sporočilu vlade dodaja finančno ministrstvo.

Za pomoč prebivalcem je predvidena jamstvena shema za posojila s subvencionirano obrestno mero. Za ta posojila bo izdano 100-odstotno jamstvo države, tako da bodo na voljo tudi tistim posameznikom, ki niso kreditno sposobni.

Za gospodarstvo in občine pa so predvideni ukrepi, ki se bodo izvajali prek različnih finančnih instrumentov.

Akontacije naj bi državo stale do 50 milijonov evrov

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek pa je povedala, da bodo prvič v zgodovini države občinam in ljudem zagotovili predplačila. Navedla je podatek, da je država do vključno včeraj pomagala ljudem, gospodarstvom in občinam že z 340 milijoni evrov. "Kar je res veliko in tudi prvič v zgodovini, da tako hitro ukrepamo." 

20 odstotkov akontacije od vrednosti ocenjene škode bo po njenih besedah avtomatsko izvedel Furs na podlagi podatkov, ki jih bo dobil od ministrstva za naravne vire in prostor. "Časovno je odvisno samo od tega, kako hitro bo stroka lahko določila objekte, ki niso več primerni za bivanje. Ljudje bodo dobili denar in obvestilo, kakšna škoda je bila v Ajdi s strani ocenjevalcev vnesena. Če so kakršne koli nepravilnosti, že danes pozivam ljudi, da jih nemudoma popravimo."

Vsi ostali postopki po njenih besedah tečejo tako skladno z zakonom o obnovi po naravnih nesrečah. Razkrila je tudi finančni okvir – akontacije naj bi državo stale do največ 50 milijonov evrov.

Predlog novele zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in plazov namerava vlada v obravnavo v DZ poslati v petek, osnutek zakona o obnovi in razvoju pa bo istega dne poslala socialnim partnerjem, parlamentarnim strankam in drugi zainteresirani javnosti.