Vlada ukinja začasni nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko

Evropska komisija je minuli teden devet članic schengenskega območja, ki izvajajo začasni nadzor na notranjih mejah, pozvala, naj ga postopoma odpravijo. Med državami, na katere je naslovila poziv, so tudi Slovenija, Italija in Avstrija.

Slovenija nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko izvaja od oktobra 2023, maja ga je podaljšala še za šest mesecev do 21. decembra letos.

Uvedla ga je zaradi poslabšanja varnostnih razmer na Bližnjem vzhodu in povečane nevarnosti terorizma, potem ko je iz istih razlogov nadzor na meji s Slovenijo uvedla Italija. Tudi ta se je nedavno odločila za ponovno podaljšanje. Vlada je danes ugotovila, da se nadzor preneha izvajati in da se ga ne podaljša. Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve je naložila, da o tem obvesti članice EU, Evropski parlament, Svet in Evropsko komisijo.

Vlada je tudi izdala odlok o prenehanju veljavnosti odloka o uvedbi začasnega ponovnega nadzora na notranjih mejah s Hrvaško in Madžarsko, ki bo začel veljati dan po objavi v Uradnem listu.

Kot so sporočili po seji, za dosedanji način nadzora ni razlogov, saj se bo nadzor izvajal v boljših oblikah dela policije. "Konkretno to pomeni, da se bodo policisti ob polnoči umaknili z mejnih prehodov, spremenili prometno signalizacijo tako, da bo prehod preko državne meje neoviran, umaknili vso opremo in nadaljevali z delom v matičnih enotah," je pojasnil v.d. generalnega direktorja policije Danijel Lorbek.

Ta bo denimo na notranjih mejah s Hrvaško in Madžarsko in v notranjosti svojega ozemlja okrepljeno izvajala izravnalne ukrepe, in sicer na lokacijah, ki na podlagi analiz tveganja predstavljajo povečano tveganje za sekundarne migracije in čezmejno kriminaliteto.

Izpostavljajo tudi sodelovanje s policijami sosednjih držav - tako z izmenjavo operativnih podatkov kot v obliki mešanih patrulj -, ki ga namerava Slovenija še okrepiti.

K odpravi mejnega nadzora je Slovenijo minuli teden pozvala Evropska komisija. Poziv je naslovila na še osem drugih članic schengenskega območja, tudi Italijo in Avstrijo, ki izvajata nadzor na meji s Slovenijo.

V petek se bo namreč v državah članicah začel v celoti izvajati pakt o migracijah in azilu, ki bo, kot poudarjajo v Bruslju, bistveno prispeval k izpolnitvi pogojev za postopno odpravo nadzora na notranjih mejah.

Razloge za uvedbo novega načina nadzora meja po navedbah vlade dopolnjujejo tudi nedavni ukrepi EU za varnost zunanjih meja, kot je elektronski sistem nadzora vstopa in izstopa državljanov tretjih držav.

Čeprav varnostne razmere v svetu ostajajo razlog za zaskrbljenost, vlada ocenjuje, da bodo nova orodja, v kombinaciji z naključnimi policijskimi kontrolami in okrepljeno uporabo alternativnih ukrepov na celotnem ozemlju Slovenije, dosegla cilje nadzora na mejah, in zagotovila ustrezne stopnje varnosti.

Izpostavlja, da bo odprava kontrol razbremenila delovanje policijskih postaj in zagotovila večjo prisotnost patrulj na terenu, olajšal se bo tudi pretok potnikov in čezmejnega tovornega prometa.

Obenem pa vlada napoveduje, da bodo pristojni organi še naprej spremljali morebitna tveganja in varnostne razmere ter učinke prenehanja izvajanja nadzora.

Članice EU morajo od petka v celoti izvajati pakt o migracijah in azilu, najobsežnejšo prenovo evropske zakonodaje na tem področju doslej, vendar Slovenija še ni sprejela zakona, ki bi v slovenskem pravnem redu uredil izvajanje pakta.

Kot je danes v izjavi za medije pojasnil notranji minister Matoz, v času predhodne vlade rešitve niso bile pravočasno pripravljene, nova vlada pa tega v tednu dni tudi ni uspela uskladiti.

"Meni je bilo seveda nerazumno, da v dveh letih krovni zakon ni bil pripravljen, čeprav bi moral biti pripravljen že sedaj, da bi ga lahko začeli z jutrišnjim dnem izvajati," je dejal.

Nova vlada je nameravala uresničevanje nekaterih delov pakta, ki so nujno potrebni za njegovo neposredno izvajanje do uveljavitve ustrezne zakonske podlage, urediti z uredbo, a se za to na današnji seji ni odločila.

"Ocena vlade je bila, da z uredbo ni mogoče nadomestiti posameznih določb, ki segajo v zakonsko materijo oziroma bi lahko segale v zakonsko materijo, zato danes uredba ni bila sprejeta in je bila umaknjena s seje vlade," je pojasnil minister.

Napovedal je, da bodo kljub pomanjkanju implementacije pakta izvajali naloge na podlagi zakona o mednarodni zaščiti in pooblastil policije ter zagotavljali potrebne standarde.

Kot je še dejal, je Slovenija na začetek izvajanja pakta vsebinsko sicer pripravljena. "Sprejeti so bili ključni strateški in operativni dokumenti, torej nacionalni izvedbeni načrt, migracijska strategija in tako dalje ter izvedene aktivnosti za organizacijsko in procesno pripravljenost, zagotovljeno je tudi črpanje evropskih sredstev," je dejal.