Vlada je predloga novel poslala v DZ prejšnji teden in to po nujnem postopku. Vlada je predloga novel poslala v DZ prejšnji teden in to po nujnem postopku. Z njima je želela upočasniti rast financiranja. Tako je denimo v letih 2027 in 2028 letno povečanje deleža sredstev z 0,08 odstotne točke za študijsko dejavnost želela zmanjšati na 0,062, za znanstvenoraziskovalno dejavnost pa na 0,0533 odstotne točke BDP. Oba predloga novel je vlada poslala DZ v obravnavo po nujnem postopku.
Na obravnavi na komisiji državnega sveta je predstavnik ministrstva pojasnil, da sta bila predloga pripravljena v okviru ukrepov, povezanih s pripravo rebalansa državnega proračuna za letos, sprememb proračuna za leto 2027 in predloga proračuna za leto 2028, saj je ministrstvo za finance resorje pozvalo k pripravi ukrepov, s katerimi bi bilo mogoče zagotoviti financiranje znotraj določenih proračunskih limitov.

A je dodal, da so nato pri pripravi spremembe proračuna za leto 2027 po določitvi novih proračunskih limitov na ministrstvu za izobraževanje ugotovili, da predlagani zakonski ukrep sam po sebi ne bi zagotovil zadostnih finančnih učinkov za doseganje določenega limita.
"Ocenjeno je bilo, da nadaljevanje zakonodajnega postopka ni racionalno, saj sprejetje predlaganih sprememb ne bi doseglo prvotnega proračunskega cilja. Zato je predviden umik predloga zakona iz zakonodajnega postopka," so pojasnila ministrstva strnili v poročilo komisije DS.
Člani komisije DS so ocenili, da je za stabilen in dolgoročno vzdržen razvoj znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti ter visokega šolstva nujno ohraniti dinamiko rasti letnih sredstev, ko jo določa aktualna zakonodaja. Dosedanja rast sredstev ne sme biti zmanjšana oziroma ogrožena, saj je zagotavljanje ustreznega, predvidljivega in dolgoročnega financiranja znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti ter univerz nujen pogoj za dolgoročni razvoj Slovenije, so zapisali v enega od sklepov.
Temu je sledil današnji dopis vlade, da zakonska predloga umika.
Rektorji pozivajo naj ustavijo reformo
Kot so sporočili iz sindikata, so pridobili gradiva, iz katerih izhaja, da ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino načrtuje velik poseg v plače visokošolskih učiteljev in sodelavcev, tako da bi vrednotenje tistih njihovih opravljenih neposrednih pedagoških ur, ki presegajo osnovni normativ, izvzeli iz javnega plačnega sistema in jih plačali po tarifah avtorskih in podjemnih pogodb.
Ob tem opozarjajo, da so te tarife po članicah univerz močno različne. Na članicah s finančnimi težavami bi bil učinek znatno znižanje plač ob enaki količini obveznega dela. Na bogatih članicah pa bi novi sistem spodbudil visokošolske učitelje h kopičenju pedagoškega dela, saj bi bile ure, ki presegajo normativ, lahko plačane bolje od rednega dela. Ob tem bi s spremembo 108. člena zakona o visokem šolstvu tudi odpravili količinsko omejitev honorarnega dela.
Takšna reforma bi po oceni sindikata vodila v razpad univerze, zato rektorje pozivajo, naj jo ustavijo.

V sindikatu so prav tako pridobili osnutek nove nove uredbe o financiranju visokošolskih zavodov. Iz njega po njihovih navedbah izhaja, da vlada univerzam ne bi več zagotovila dodatnih sredstev za stroške plačne reforme. Kot opozarjajo, je to v nasprotju s pisno zavezo v dogovoru s sindikati o plačni reformi.
Prav tako univerzam ne bi več zagotovili dodatnih sredstev za povečan vpis na določene študijske programe, ki ga je zahtevala, in za lektorate slovenščine na tujih univerzah. Ta rez financiranja pa bi bil precej večji od dviga rednega financiranja študijske dejavnosti. Kot so še zapisali, so poleg tega še izvedeli, da "pripravljajo takšne kompetitivne parametre v uredbi, ki so bolj v korist najmanjših dveh javnih univerz, s katerih prihajata minister in državni sekretar". Gre za univerzi v Novem mestu in na Primorskem.
Sindikat je obvestilo o omenjenih spremembah, ki jih po njihovih informacijah pripravlja ministrstvo, poslal tudi članstvu. V njem so ob tem še izpostavili, da proračun za prihodnje leto določa znižanje skupne mase izdatkov za plače, čeprav bi se ta morala povečati, saj so sindikati in vlada dogovorjeni za še tri tranše odprave plačnih nesorazmerij.
Spomnili so tudi, da je vlada že sprejela predloga novel visokošolskega in raziskovalnega zakona, s katerima bi v letih 2027 in 2028 zmanjšala zakonsko predpisano rast proračunskega financiranja za eno tretjino. Vendar je ob obravnavi na komisiji DS za izobraževanje državni sekretar povedal, da ju bo vlada umaknila, ker mora pripraviti širšo novelo zakona o visokem šolstvu, s katero bo univerzam omogočila tudi prihranke na odhodkovni strani, so še zapisali. Vlada je predloga danes tudi dejansko umaknila iz postopka DZ.


























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.