Vlada ustanovila urad za demografijo, zaživel bo v 15 dneh

Vlada je na današnji seji obravnavala tudi predlog odloka o ustanovitvi in nalogah vladnega urada za demografijo, ki ga bo vodil minister brez resorja. Po dogovoru v koaliciji bo ta funkcija padla v kvoto stranke DeSUS. Pivčeva je povedala, da bodo v stranki takoj začeli kadrovske postopke, zbrali predloge imen, ki so že prišli iz posameznih strankinih odborov, in v čim krajšem času opravili izbor. Zaživel pa bo v 15 dneh, je jasno po današnji seji vlade.

Ustanovitev urada za demografijo je dosežek vseh koalicijskih partneric in je korak v smeri ureditve medgeneracijskih razmerij, pa je na omrežju Twitter zapisal gospodarski minister in predsednik SMC Zdravko Počivalšek. "Z ustanovitvijo urada za demografijo, ki je skupni dosežek vseh koalicijskih partneric, smo naredili pomemben korak v smeri ureditve medgeneracijskih razmerij, ki bo zagotavljal primerne pogoje za ustvarjanje družine in hkrati miren odhod v pokoj," je zapisal.

Kot je povedala Aleksandra Pivec po seji vlade, je to pomemben korak pri skrbi za starejšo generacijo. Delo urada se bo osredotočilo na posledice staranja prebivalstva. Slonel bo na sklepanju strateških zavez, pravi Pivčeva. Izjemno pomembno je, da končno tudi Maribor dobi sedež ministrstva. Mariboru tako dajejo boljšo pozicijo, je izpostavila Pivčeva. Sedež urada bo namreč v Mariboru, a prostori zanj še niso določeni. 

"Ustanovitev je prav gotovo pomemben korak pri skrbi za starejšo generacijo, predvsem pa pri usklajenem reševanju demografskih izzivov," je povedala ministrica. Po njenih besedah se bo delo urada osredotočalo na posledice staranja prebivalstva in sodelovanje v procesih krepitve človeškega kapitala na vseh ravneh.

Urad bo tudi zagotavljal podporo razvoju dolgožive družbe, za katero je bila strategija sprejeta leta 2017, sedaj pa je treba pripraviti akcijski načrt. Sodeloval bo tudi pri pripravi zakona o demografskem skladu, "ki ga usmerjamo v krepitev pokojninskega sistema", izvajal pa bo tudi projekte za krepitev človeških virov, je dodala ministrica.

Urad po njenih besedah ne bo prevzel nobene pristojnosti ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, bo pa prevzel koordinacijo politik, ki se po različnih resorjih izvajajo in se nanašajo na demografsko področje.

Kdo bo vodil resor, Pivčeva po seji vlade ni izdala. V medijih se je kot kandidat za vodenja urada omenjal podpredsednik stranke DeSUS in nekdanji župan Lendave Anton Balažek, pojavila so se tudi ugibanja, da bi vodenje lahko prevzela predsednica stranke Aleksandra Pivec. Ta je za Radio Slovenija zatrdila, da ostaja na kmetijskem ministrstvu, kjer končujejo pripravo strategije kmetijstva za novo skupno kmetijsko politiko. "Zato v tem trenutku ne razmišljam o tem, da bi prestopila na drugo ministrstvo," je povedala. Kot je za STA zatrdil strankin govorec Janez Ujčič, o kandidatu še ni odločeno.

Na Twitterju se je medtem oglasil Gregor Virant, ki je ustanovitev urada označil za "precej nesmiselno", saj da imamo za to že pristojno ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Spomnil je, da smo pred leti "sklestili število upravnih institucij, potem so začele spet vznikati kot gobe po dežju".

Minister, ki mu bo pri delu pomagal državni sekretar, sicer z delom ne bo začel pred septembrom, saj bo odlok o ustanovitvi začel veljati 15. dan po objavi v uradnem listu. 

Kot je navedeno v predlogu odloka o ustanovitvi, bo med nalogami urada spremljanje in analiziranje demografskega gibanja na nacionalni ravni in v posameznih regijah, priprava strateških državnih dokumentov in politike s področja demografije. Prav tako se bo urad ukvarjal z ukrepi na področju oskrbe in položaja starejših, medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti ter družinske politike, koordiniral bo bivanjsko politiko starejših ter ozaveščal družbo o demografskih izzivih. Obenem bo spremljal tudi demografsko politiko drugih držav in predlagal vladi posnemanje dobrih praks za izboljšanje demografske slike v Sloveniji.

Kje pa se zapleta pri ustanovitvi demografskega sklada? 

Danes je vlada torej ustanovila Urad za demografijo, neke vrste ministrstvo brez listnice, ki bo osredotočen na problematiko posledic staranja prebivalstva. Pri reševanju problemov starejše generacije in demografskih izzivov je verjetno najpomembnejša naloga zagotavljanje podatkov, ciljev in usmeritev demografskemu skladu, katerega ustanovitev pa je očitno bolj zapletena. 

Pogajanja glede ustanovitve demografskega sklada še potekajo, je povedala ministrica in dodala, da je na mizi posebne skupine več predlogov sprememb predlagane zakonodaje, tudi DeSUS je podal svoje predloge. Pogajanja naj bi intenzivirali v začetku jeseni in "če bo posluh za kompromisno rešitev, ki bo upoštevala te predloge, bi lahko napredovali in zakon o demografskem skladu pripeljali do zaključka".

In kje se zapleta?

Prvi razlog je, ker se očitno SDS in DeSUS ne moreta dogovoriti, katera podjetja naj bi prešla pod demografski sklad. SDS ima že spisan zakon o ustanovitvi nacionalnega demografskega sklada, pod katerega bi prešla vsa podjetja, ki so sedaj pod SDH in KAD, DUTB, DSU in Modra Zavarovalnica. V demografski sklad naj bi se preoblikoval Slovenski državni holding. Po ocenah gre za devet do 12 milijard državne srebrnine, ki jo Slovenija še ima. A po nekaterih mnenjih naj od teh devet do 12 milijard, pet  milijard ne bi bilo prenosljivih. 

Gre za strateška podjetja, ki so zdaj pod okriljem SDH-ja, torej infrastrukturna podjetja, kot sta DARS, Slovenske železnice, energetska podjetja, kot so ELES, Gen-energija, HSE, Plin holding in vsi državni elektro distributerji. 

DeSUS naj bi hotel najprej doreči, katero premoženje je lahko prenešeno, kakšna bo donosnost in kaj naj bi s tem denarjem financirali in šele potem sprejemali zakon o ustanovitvi. 

Kakšne naj bi bile naloge sklada?

Iz upravljanja naložb naj bi se sofinancirale pokojnine. Država da zdaj okoli pet milijard evrov letno za pokojnine, od tega od 900 do 1,5 milijarde vsako leto iz državnega proračuna, saj se v pokojninsko blagajno ne nateče dovolj denarja. 

Skrbel naj bi za infrastrukturo za starejše, torej domove za upokojence. A dejstvo je, da je na primer država iz SDH predlani dobila iz naslova dividend 250 milijonov evrov, kar je občutno premalo za doplačilo k pokojninski blagajni.