Fiskalno politiko bosta v letu 2024 zaznamovali zahteva po vnovičnem spoštovanju fiskalnih pravil in odprava posledic naravnih nesreč, ki so Slovenijo prizadele v začetku avgusta. Zaradi tega bo javnofinančni primanjkljaj s 3,8 odstotka BDP nekoliko višji, kot je bilo predvideno v programu stabilnosti za leto 2023.
Brez ukrepov za sanacijo bi se javnofinančni primanjkljaj prihodnje leto znižal pod tri odstotke BDP, so po seji vlade sporočili z ministrstva za finance. To je pomembno v luči fiskalnih pravil, glede katerih sicer še ni znano, kakšen bo dokončen dogovor na ravni EU.
Ukrepi za sanacijo območij, prizadetih ob naravnih nesrečah, bodo zaradi obsežnosti škode imeli pomembne finančne posledice za javnofinančno stanje. Po dosedanji oceni, s katero se je prejšnji teden seznanila vlada, so poplave in zemeljski plazovi v začetku avgusta povzročili za okoli 9,9 milijarde evrov škode.
Ukrepi za sanacijo območij, prizadetih ob poplavah, so v osnutku proračunskega načrta sektorja država obravnavani kot enkratni izdatki. Vlada ob tem dodaja, da bodo sredstva za ukrepe zagotovljena tako iz novih virov, kot sta solidarnostni sklad EU in obvezen solidarnostni prispevek, pa tudi s prerazporeditvami znotraj državnega proračuna.
Investicije se bodo še naprej ohranjale na visoki ravni, ob tem vlada sporoča v Bruselj. Prihodnja fiskalna politika pa bo še naprej močno pod vplivom negotovosti glede gibanja inflacije in s tem povezanimi odzivi denarne politike, višine globalne rasti, geopolitičnega položaja in stanja na energetskih trgih.
Konsolidirani dolg sektorja država je konec leta 2022 znašal 72,3 odstotka BDP, za letos ga na ministrstvu za finance ocenjujejo na 69,9 odstotka BDP. Do konca leta 2024 naj bi se znižal na 68,9 odstotka BDP, še piše v osnutku proračunskega načrta.
Dokument mora vlada Evropski komisiji tako kot vsako leto posredovati do 15. oktobra.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.