Slovenija

Vlada v DZ poslala zakonske predloge za uveljavitev arbitražne sodbe

Ljubljana, 20. 10. 2017 16.17 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min

Vlada je v državni zbor poslala štiri zakonske predloge, povezane z uveljavitvijo arbitražne razsodbe o meji s Hrvaško. Predloge je vlada sprejela v sredo, parlament pa zaprosila za obravnavo in sprejetje po nujnem postopku. Po pričakovanjih vlade naj bi bili zakonski predlogi potrjeni že novembra.

Vlada je v državni zbor poslala sveženj zakonskih predlogov, ki so povezani z implementacijo arbitražne odločbe. Kot je po sredini seji sporočila generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič, je vlada sprejela paket štirih predlogov zakonov, ki jih Slovenija lahko sprejme samostojno, brez sodelovanja Hrvaške.

Te zakone mora Slovenija sprejeti do 29. decembra, ko se izteče polletni rok po arbitražnem sporazumu za pripravo vsega potrebnega za uveljavitev arbitražne razsodbe. Nato naj bi na vrsto prišli še preostali zakoni, ki niso nujno potrebni za implementacijo, in nekaj čez 30 podzakonskih aktov.

Gre sicer za zakon o evidentiranju državne meje med Slovenijo in Hrvaško, zakon o zemljiški knjigi, zakon o morskem ribištvu ter posebni zakon, ki ureja posamezna vprašanja glede na razsodbo arbitražnega sodišča, ki je v javnosti bolj poznan kot interventni zakon in ureja pravice ljudi.

Na vladi zagotavljajo, da dokler Hrvaška ne bo uveljavila arbitražne razsodbe, iz evidenc ne bodo izbrisali nobene nepremičnine, ki bi sicer pristala na hrvaškem ozemlju.
Na vladi zagotavljajo, da dokler Hrvaška ne bo uveljavila arbitražne razsodbe, iz evidenc ne bodo izbrisali nobene nepremičnine, ki bi sicer pristala na hrvaškem ozemlju. FOTO: DolenjskaNews

Interventni zakon

Namen interventnega zakona oz. "zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi arbitražnega sporazuma med vlado republike Slovenije in vlado republike Hrvaške" je ohraniti pravice in obveznosti, ki so jih posamezniki imeli na dan razglasitve razsodbe na slovenskem ozemlju, ki je po razsodbi postalo del ozemlja Hrvaške. Namen je tako olajšati življenje ob meji živečih ljudi, ki jih je razsodba prizadela tako, da zaradi nje ne bi imeli več pravic, ki so jih pred tem uživali. Predstavniki vlade so to prebivalcem zagotovili tudi na terenu.

Zakon, ki ima 28. členov, bo veljal za slovenske državljane ali pravne osebe, ki so na dan pred razglasitvijo razsodbe imeli ali stalno prebivališče, imeli sedež podjetja ali so lastniki nepremičnin na slovenskem ozemlju, ki na podlagi arbitražne razsodbe ne ležijo več na slovenskem ozemlju. Veljal bo za ozemlje, ki na podlagi razsodbe ni več del ozemlja Slovenije.

Kot je pojasnila Kozlovičeva, interventni zakon v splošnem delu določa obseg pravic – kdo je upravičen, kdo je pristojni organ za odločanje, oprostitev plačila stroškov v teh primerih. V posebnem delu ureja konkretne pravice za konkretno področje – pravice do socialnih transferjev, kjer bo ostala domneva stalnega prebivališča, kot ga imajo doslej. Glede pravic iz zdravstvenega zavarovanje pa se zagotavlja polno plačilo zdravstvenih storitev v okviru javne zdravstvene mreže.

Na področju kmetijstva je med drugim predvideno nadomestilo za prejemnike subvencij v perspektivi do leta 2020 ter povračilo trošarine, za tiste, ki so izvajali kmetijsko in gospodarsko dejavnost, predviden je tudi zakup nadomestnih zemljišč. Predvideno je, da se šteje domneva legalnosti objektov, ki bodo v Sloveniji, vpis v zemljiško knjigo, predvsem gre tukaj za območje Drage v Beli krajini. Predvidena je tudi finančna pomoč posameznikom, ki želijo izbrati prebivališče v Sloveniji, je še dejala.

Interventni zakon je vreden 3,969 milijona evrov v letih 2018 in 2019. Od tega naj bi 1,2 milijona evrov namenili za pomoč pri preselitvi tistih, ki so oz. še bodo izrazili to namero. Zaenkrat je takih 12 gospodinjstev – po štiri pri Metliki, v Razkrižju in v piranski občini. Časa za vložitev prošnje bo eno leto od uveljavitve zakona, namero pa bodo potem morali z nakupom nepremičnine uresničiti v treh letih. Zatem bodo morali tam bivati vsaj deset let.

Eden od interventnih zakonov ureja tudi položaj ljudi, ki živijo na meji.
Eden od interventnih zakonov ureja tudi položaj ljudi, ki živijo na meji. FOTO: Damjan Žibert

Bodo pa svoje sedanje nepremičnine, ki bodo ostale na Hrvaškem, lastniki obdržali. Zato bodo nadomestila države nekoliko nižja, kot so sprva načrtovali, saj naj bi pri tem z lastno participacijo sodelovali tudi sami.

Višina nadomestila bo določena glede na število članov gospodinjstva, površinske normative za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem glede na število članov gospodinjstva in povprečne tržne cene nepremičnine za določeno velikost. Kot je določeno v 17. členu predloga zakona, bo posameznik tako upravičen do 45.300 evrov, dvočlansko gospodinjstvo do 67.950 evrov, tričlansko do 83.050, štiričlansko do 98.150, petčlansko do 113.250, šestčlansko pa 128.350 evrov. Za vsako nadaljnjo osebo je predvidenih še 15.100 evrov.

Vlada prav tako predvideva 450.000 evrov za pravno svetovanje in zastopanje 150 oseb pri urejanju lastninskopravnih razmerjih, zlasti pri vpisih v zemljiško knjigo. Upravičenci bodo tudi oproščeni plačila upravnih taks za vloge, odločbe in dejanja ter stroškov tiskovin, ki so posledica razsodbe.

Zaradi zmanjšanja obsega vračila trošarin za kmetijsko in gozdarsko dejavnost načrtujejo 10.000 evrov, za subvencije kmetom, katerih zemljišča bodo na Hrvaškem, bodo namenili 200.000 evrov, prav toliko pa za pridobitev nadomestnih zemljišč.

Za odškodnine ribičem zaradi zmanjšanja ribolovnega območja so predvideli do 150.000 evrov, za odškodnine zaradi morebitnega oviranega ribolova in morebitno pravno pomoč pa do največ 510.000 evrov.

Za ureditev cest oz. dostopa prebivalcev do hiš po slovenskem ozemlju na območju Metlike in v Razkrižju pa je vlada predvidela milijon evrov.

Zakon o evidentiranju državne meje s Hrvaško

Gre za ključni zakon, saj se bodo po njem uporabljali vsi ostali zakoni iz "implementacijskega" svežnja. Cilj predlaganega zakona, ki ima sicer "le" 12 členov, je zagotoviti pravno podlago za evidentiranje te državne meje v evidenci državne meje in uskladitev podatkov drugih evidenc, ki jih vodi geodetska uprava Slovenije.

Zakon določa pravila evidentiranja državne meje med Slovenijo in Hrvaško po razsodbi arbitražnega sodišča v evidenci državne meje in pravila evidentiranja zemljišč in stavb, ki zaradi razsodbe arbitražnega sodišča preidejo v državno ozemlje Slovenije oziroma preidejo iz državnega ozemlja Slovenije, v zemljiškem katastru, katastru stavb ali registru nepremičnin.

Zakon tudi določa, da se meja s Hrvaško v zemljiški kataster ne vpiše kot "urejena meja", saj je bila v arbitražni razsodbi podana opisno. Da bi bila "urejena", je potrebna demarkacija na terenu, kar pa se lahko opravi le s Hrvaško. Izjema so le tiste meje parcel, ki so v arbitražni razsodbi določene s koordinatami – ti deli se zato v zemljiški kataster lahko vpišejo kot urejen del meje.

Na vladi zagotavljajo, da dokler Hrvaška ne bo uveljavila arbitražne razsodbe, iz evidenc ne bodo izbrisali nobene nepremičnine, ki bi sicer pristala na hrvaškem ozemlju.

Zakonskemu predlogu sta sicer dodana še predloga pravilnika o načinu evidentiranja državne meje s Hrvaško in uredbe o poteku mej naselij po državni meji s Hrvaško v skladu z arbitražnim sporazumom.

Zakon o spremembah zakona o zemljiški knjigi

Ključna rešitev predloga zakona je, da postopek dopolnitve zemljiške knjige ni več izključno predlagalni postopek, temveč je primarno postopek, ki ga sodišče začne po uradni dolžnosti. Zemljiška knjiga bo v celoti izkazovala resnična stvarnopravna razmerja in bo v celoti usklajena z zemljiškim katastrom. Urejenost in usklajenost zemljiškega katastra in zemljiške knjige je nujna za varstvo pravice oseb in izvajanju s tem povezanih obveznosti na ozemlju države, utemeljujejo na vladi noveliranje tega zakona. Predlog zakona o spremembah zakona o zemljiški knjigi sicer spreminja zgolj 229., 231 in 232. člen zakona o zemljiški knjigi.

Vlada je pripravila tudi interventni zakon, ki ureja področje ribolova v Piranskem zalivu.
Vlada je pripravila tudi interventni zakon, ki ureja področje ribolova v Piranskem zalivu. FOTO: Aljoša Kravanja

Zakon o spremembah Zakona o morskem ribištvu

Sprememba zakona bo omogočila izdajo posebnih dovoljenj za gospodarski ribolov zaradi izvajanja uredbe EU o skupni ribiški politiki, v zvezi z obojestranskim dostopom ribičev do obalnih voda sosednje države, utemeljujejo na vladi. Slovenski ribiči bi v skladu z določili iz hrvaške pristopne pogodbe lahko lovili v hrvaških teritorialnih vodah do ustja Limskega kanala, hrvaški pa v celotnem slovenskem teritorialnem morju. Ureditev naj bi se začela uporabljati z implementacijo arbitražne razsodbe. Tudi ta zakon je relativno kratek – ima le štiri člene.

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9

KOMENTARJI (4)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Frane Šajn
21. 10. 2017 18.32
Se vam ne zdi loleki SMC-ja in companija , da je dovolj mlatenja prazne slame, zdaj so na vrsti dejstva, dejstva ne kakaknje v hlače Cmeroslav!
dipe
21. 10. 2017 09.20
-1
Mi spoštujemo sodbo AS. Trdinov vrh je naš,
Frane Šajn
21. 10. 2017 18.33
Imaš življensko srečo če si neumen se ne vidi kajnede, sledi pa puščas kajne!?
Infraping
20. 10. 2017 17.44
+1
Šala dneva govori o pameti.