Minister za obrambo Matej Tonin, ki mu je včerajšnji dan pokvarila informacija o vpletenosti slovenskega vojaka v incident na italijanski meji, je koalicijskim partnerjem predstavil načrte, kako vojsko pripeljati z dna in stran od negativnih letnih ocen. Zakon o obrambi, ki dobiva zagon med parlamentarnimi strankami in končno rešuje dolgoletne kadrovske in statusne težave vojaškega poklica, bo, kot kaže, dopolnil z zakonom o investicijah v vojski. Slovenska vojska bo najverjetneje v naslednjih šestih letih dobila opremo za dve srednji bataljonski skupini, za letalstvo, inženirce, protizračno obrambo in jedrsko kemično biološko obrambo ter za vojaško zdravstvo.
Prav v preteklih mesecih epidemije se je izkazalo, da v vojaški bolnišnici ROLE 2 manjka vrsta elementov, najbolj pa je Slovenija pogrešala resno transportno letalo. Trenutni "vlečni konj" vojaškega transportnega letalstva je Turbolet L410,, manjše dvomotorno propelersko letalo s srednjim dometom. Izdelano je bilo daljnega leta 1988 in ga je Slovenija kupila na začetku devetdesetih let iz češkoslovaških zalog po razpadu varšavskega pakta. Turbolet je tudi neke vrste sinonim za iztrošenost vojaškega sistema, ki so ga številne vlade pustile na cedilu. Za najhujše krčenje proračuna, ki je pustilo milijardno investicijsko luknjo, je poskrbel prav današnji vrhovni poveljnik te vojske Borut Pahor. Prav ta zdaj prejema sadove svojih potez s časov, ko je bil predsednik vlade v obliki negativnih ocen Slovenske vojske.
Po zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije SV do leta 2026 bi kupili transportno letalo, že nekaj časa se Slovenija spogleduje z ameriško-italijanskim letalom C27J – Spartan, kupili bi dva transportna helikopterja, verjetno podobna modela Cougarjev, ter 50 oklepnih vozil 8 x 8, 50 oklepnih 4 x 4, vložili bi sredstva v infrastrukturo in osebno opremo vojakov. Za dve srednji bataljonski skupini, ki jih Slovenija zmotno ne potrebuje za zvezo Nato, temveč za lastno varnost, bi potrebovali 135 vozil 8 x 8, 110 vozil 4 x 4, 16 havbic za dve ognjeni bateriji, 2 modula zračne obrambe – 400 ročnih lanserjev in še drugo opremo.
Da bi to dosegli, so se v vladi dogovorili, da bodo že v naslednjem letu dvignili veljavni proračun za obrambo za 50 milijonov evrov, vsako naslednje leto pa dodatnih 130 milijonov glede na predhodno leto. Proračun obrambnih izdatkov bi se tako lahko s 617 milijonov v letu 2021 dvignil na 1267 milijonov v letu 2026, kar bi pomenilo 2,08 % BDP in podvojen proračun za obrambo.
Ministrstvo ocenjuje, da gre za minimalna potrebna sredstva za razvoj in opremljanje Slovenske vojske, premik v višjo stopnjo nacionalne varnosti in večjo kredibilnost v mednarodni skupnosti. Prav tako pa pričakujejo pozitivne učinke na gospodarstvo.
Predlog, ki naj zaradi usklajenosti ne bi imel težkega dela s prehodom v zakon, bo zagotovo dvignil veliko prahu v delu opozicije, dejstvo pa je, da gre za cilje, ki jih je Slovenija sama sebi postavila leta 2006, s tem zakonom pa jih bi morda uresničila 20 let pozneje.
Slovenija danes zagotavlja 1,04 BDP za obrambo in ima sistem povsem na dnu. Vojska komaj dosega pozitivne ocene za delovanje v miru, v primeru vojne pa negativne. Med zavezniki je Slovenija že desetletja na proračunskem in investicijskem dnu, manj od Slovenije za svojo obrambo namenijo le Belgija, Španija in Luksemburg, ostalih 24 članic je pred Slovenijo. Dvoodstotno valižansko zavezo izpolnjuje le devet držav, na seznamu investicij pa smo na 27. mestu. Redne inšpekcijske ocene zveze Nato so tudi redna razočaranja zaradi rednih snetih besed o lastni varnosti. Doseg dveh odstotkov BDP za obrambo si Slovenija obljublja, odkar si je prizadevala vstopiti v zavezništvo v sredini devetdesetih. Takrat smo si zadali, da bomo ta prag dosegli leta 2003, 17 let pozneje so vse zaveze, resolucije, sklepi vlad razočaranje za obrambni sistem. Tako tudi ta zakon Mateja Tonina čaka boj z mlini na veter.
KOMENTARJI (592)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.