Vlada za preoblikovanje Vzajemne v delniško družbo

Po pojasnilih finančnega ministrstva bo lahko družba tudi po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in preoblikovanju še naprej izvajala svojo dejavnost.

S preoblikovanjem Vzajemne iz družbe za vzajemno zavarovanje v delniško družbo želi vlada na eni strani urediti razmerja več kot 700.000 zavarovancev Vzajemne, in sicer z izplačilom deležev v primeru, če je vrednost deleža nižja od 70 evrov, oziroma s pridobitvijo delnic preoblikovane družbe.

Na drugi strani pa se, kot izpostavlja ministrstvo, na enak način – bodisi z izplačilom deleža ali pridobitvijo delnic – zavaruje tudi premoženjski položaj ZZZS kot ustanovitelja zavarovalnice, s čimer se zaščiti tudi javni interes.

Družba za vzajemno zavarovanje, kar je Vzajemna danes, je sicer pravna oseba, ki opravlja zavarovalne posle za svoje člane po načelu vzajemnosti. Ustanovitelj je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), člani pa njeni zavarovanci, in sicer tisti, ki imajo zavarovalno pogodbo, sklenjeno za vsaj eno leto. Svoje pravice uresničujejo na skupščini, ki je organizirana kot skupščina zastopnikov. Teh je 45, po devet iz vsakega od petih starostnih razredov.

Po navedbah vlade bodo medtem upravičenci do delnic v novi delniški družbi tako ustanovitelj ZZZS kot tudi tisti, ki bodo člani oziroma zavarovanci Vzajemne na dan 31. december 2023. Podrobneje gre za člane oziroma zavarovance, ki so imeli sklenjene pogodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, članstvo pa jim je bilo z zadnjo novelo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju podaljšano do 1. januarja 2025, in preostale zavarovance oziroma člane, ki imajo sklenjene tudi druge zavarovalne produkte in ne pogodb o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju.

"Tako bodo tudi zavarovanci Vzajemne s sklenjenim dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem ohranili upravičenost do vloženih sredstev, ki bi jo zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in posledično prenehanja članstva v Vzajemni sicer izgubili," izpostavljajo na ministrstvu za finance.

Predlog zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne naj bi tako uravnotežil interese različnih deležnikov, upošteva pa se po pojasnilih ministrstva tudi odločbo Ustavnega sodišča s februarja 2006, v kateri je to opredelilo izhodišča, na katerih naj z vidika ustavnopravne skladnosti temelji preoblikovanje Vzajemne v delniško družbo.

Do statusnega preoblikovanja prihaja zaradi prenosa prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, ki ga bo v skladu s sprejeto novelo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju s 1. januarjem 2024 začel zbirati ZZZS. 

Predstavniki zavarovalnice odločno proti

V zvezi s preoblikovanjem Vzajemne so se predstavniki zavarovalnice v torek udeležili tudi sestanka na ministrstvu za finance, v sredo pa so nato iz Vzajemne sporočili, da bi takšna rešitev pomenila neupravičen poseg v avtonomijo gospodarske družbe in njenih članov, da bi to razvrednotilo Vzajemno, pod vprašaj postavilo njeno prihodnje delovanje pod neznanim lastnikom in pomenilo veliko škodo za člane Vzajemne.

Ob tem so poudarili, da želi Vzajemna svoje poslovanje nadaljevati kot družba za vzajemno zavarovanje Vzajemna 2.0, neprofitno in na temelju solidarnosti, ter s svojo ponudbo dodatnih zdravstvenih in ostalih zavarovanj ohraniti svoj položaj na zavarovalniškem trgu.