Vlada: izboljšati bo treba črpanje sredstev EU

Kot so sporočili po posvetu, se je vlada najprej seznanila s potekom črpanja sredstev iz evropskega proračuna 2014-2020, kjer Slovenija beleži komaj 39-odstotno realizacijo. Tudi za letošnje leto Slovenija beleži izjemno slabo realizacijo črpanja. Do 30. 6. 2020 se je tako počrpalo le 16-odstotkov sredstev, izrazit napredek pa je viden šele od marca dalje. 

Na podlagi podatkov za preteklo obdobje vlada ugotavlja, da bo treba posvetiti izjemno pozornost prav črpanju sredstev, ki jih je izpogajala pretekle dni. Največ izpogajanih sredstev bo treba porabiti v naslednjih treh letih. Za leto 2021 je tako predvidenih skupaj več kot 1,5 milijarde evrov, v letu 2022 skoraj 1,4 milijarde, v letu 2023 pa malo manj kot 1,2 milijarde evrov. Za naslednje leto to pomeni štirikrat več sredstev, kot jih je Slovenija običajno na letni ravni črpala do sedaj. 

"Prav zato, da se ne bi zgodilo enako kot v prejšnjih letih, ko nismo uspeli počrpati niti sredstev, ki so nam bila zagotovljena, je bilo na današnjem posvetu sklenjeno, da bo oblikovana posebna projektna skupina, katere delo bo potekalo predvsem na operativni ravni in jo bo vodila Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Tako bo omenjena skupina odgovorna predvsem za tekoče črpanje sredstev in izvajanje projektov," so še sporočili po posvetu. 

Evropske milijarde ...

Voditelji članic EU so v torek zjutraj po štirih dneh pogajalskega maratona v Bruslju dosegli kompromis o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa. Ta vključuje proračun unije za obdobje 2021-2027 v vrednosti 1074 milijard evrov in novi sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov.

Slovenija lahko iz celotnega svežnja računa na 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Premier Janez Janša je bil po maratonskih pogajanjih v Bruslju s temi številkami zadovoljen. Kot je poudaril v torek, je Slovenija uresničila vse bistvene pogajalske cilje in ostaja neto prejemnica evropskih sredstev tudi v novem programskem obdobju 2021-2027.

Z izpogajanim je zadovoljna tudi kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Kot je povedala na današnji novinarski konferenci v Ljubljani, je Sloveniji uspelo na področju skupne kmetijske politike izpogajati več sredstev, kot je predlagala Evropska komisija maja 2018. Slovenija naj bi za to po trenutnih ocenah v obdobju 2021-2027 prejela 1,6 milijarde evrov. Dogovor je po njenih besedah dober, ne samo za Slovenijo, temveč za celotno EU.

Slovenija bo morala sicer pri pripravi programa za okrevanje upoštevati splošne usmeritve EU k naložbam v ozelenitev gospodarstva in digitalizacijo in tudi določila nacionalnega reformnega programa oz. priporočil v okviru t. i. evropskega semestra oz. usklajevanja ekonomskih politik na ravni EU.

Že pred tedni je vlada določila tudi seznam pomembnih investicij, ki naj bi pospešile izhod iz krize po epidemiji. Na seznamu je trenutno 187 pomembnih investicij na področjih od zdravstva, prek energetike do prometa v okvirni skupni vrednosti 7,7 milijarde evrov, vlada pa ga bo še posodabljala.

Vse skupaj je povezano tudi s pripravo rebalansa letošnjega državnega proračuna. Tega je finančni minister Andrej Šircelj napovedal do 1. septembra, časa za njegovo pripravo je torej le še nekaj več kot mesec dni.