Kot je na novinarski konferenci po seji vlade dejala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer, zasledujejo dva cilja. Prvi cilj je razmejiti denarno socialno pomoč in minimalno plačo, je dejala, ob tem pa izpostavila, da denarna socialna pomoč ostaja v enaki višini. Drugi cilj pa je hitrejša aktivacija upravičencev do denarne socialne pomoči na trgu dela.
Za razmejitev denarne socialne pomoči in minimalne plače vlada predlaga ukinitev dodatka za delovno aktivnost, saj z vidika gospodarskih razmer in stanja na trgu dela, kjer primanjkuje delovne sile, dodatek za delovno aktivnost po besedah ministrice ni več ustrezno umeščen institut denarne socialne pomoči.
Kot je spomnila, je bil dodatek za delovno aktivnost sprejet kot dodatek k denarni socialni pomoči v času največje gospodarske krize leta 2011, ko je bila tudi denarna socialna pomoč zelo nizka in je znašala 230 evrov.
Denarna socialna pomoč danes znaša 392,75 evra, skupaj z dodatkom za delovno aktivnost pa dosega že skoraj 600 evrov oz. 89 odstotkov minimalne plače, je izpostavila ministrica. "Posledice te anomalije sistema so, da denarna socialna pomoč danes ostaja redni dodatek delovno aktivne populacije in to v času, ko nam na trgu primanjkuje delovne sile. To se odraža tudi v skokovitem porastu upravičencev do denarne socialne pomoči," je dodala. Po njenih besedah se je od aprila lani do aprila letos število upravičencev povečalo za okoli 14.500.
Vlada želi s predlagano spremembo odpraviti še eno anomalijo. "V obstoječi ureditvi se prejemniki denarne socialne pomoči in dodatka za delovno aktivnost ne želijo vključevati v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, katere namen je ravno opolnomočenje posameznika za lažjo vključitev na trg dela," je dejala. Eden od ključnih razlogov je po besedah ministrice tudi ta, da se jim z vključitvijo v ta program denarna socialna pomoč zniža.
"Po novem denarna socialna pomoč zaradi prejemka iz naslova ukrepov aktivne politike zaposlovanja ne bo zmanjševala denarne socialne pomoči, kar je ključno za hitrejšo aktivacijo dolgotrajno brezposelnih," je dejala.
Vlada bo predlog v DZ poslala za obravnavo po skrajšanem postopku.
Levica se je v izjavi za javnost odzvala z besedami, da "če bo tak predlog sprejet se bo vsaj 19.000 upravičencem, ki med drugim prostovoljno delajo za humanitarne organizacije, kot so Karitas, Rdeči križ in Zveza prijateljev mladine, znižal znesek denarne socialne pomoči, ali pa bodo ostali brez socialne pomoči, vključno s plačilom zdravstvenega zavarovanja. Socialne pomoči v Sloveniji so še vedno nižje od osnovnih življenjskih stroškov, čeprav se je vlada v koalicijski pogodbi zavezala k dvigu na 442 evrov do leta 2020. Namesto tega vlada danes mnoge potiska še globlje v revščino in socialno izključenost."
KOMENTARJI (149)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.