Zunanji minister Dimitrij Rupel je na seji odbora DZ za zunanjo politiko poudaril, da ne more obljubiti nemogočega, hkrati pa se sprašuje, ali Evropska komisija projekta na seznam morda ni uvrstila tudi zato, ker ni bil dovolj dobro pripravljen, niti ni imel čezmejnega značaja. Minister je tudi ocenil, da v Kopru ni pravega soglasja o tem, ali bi bilo bolje dati prednost drugemu tiru do Divače ali izgradnji železniške proge med Trstom in Koprom. Kot je dejal, bi bilo treba dati prednost prvemu projektu, medtem ko sta poslanec Aurelio Juri (ZLSD) in predsednik OZP Jelko Kacin (LDS) menila, da sta potrebna oba.
Državni sekretar na ministrstvu za promet Matjaž Knez meni, da povezava med Trstom in Koprom ni v nacionalnem interesu in dodaja, da je potrebna, a šele, ko bo zgrajen drugi tir med Koprom in Divačo. Knez je še dejal, da dela pri posodobitvi prvega tira proge med Koprom in Divačo potekajo ne glede na odločitev Evropske komisije, prav tako priprave na gradnjo drugega tira. Vzrok, da je bil na seznam uvrščena posodobitev proge na trasi petega koridorja, torej med Ljubljano in Budimpešto, pa je po njegovem mnenju tudi v tem, da dela na tem projektu že potekajo.
Prometno ministrstvo lobira
Ministrstvo za promet bo temeljito preučilo hitri seznam prometnih prioritet, ki ga je sprejela Evropska komisija. Kot je dejal prometni minister Jakob Presečnik, je komisija podprla predvsem tiste projekte, ki imajo veliko čezmejno komponento, medtem ko je projekt izgradnje proge Divača-Koper označila kot notranji projekt Slovenije. Dodal je, da so se na ministrstvu že dogovorili, kako bodo do decembrskega vrha EU lobirali za vnovično uvrstitev drugega tira na omenjeni seznam.
Presečnik je pojasnil, da bodo do vrha EU izkoristili vsa predvidena srečanja in pri tem spomnil na skorajšnje srečanje finančnih ministrov EU. Finančni ministri bodo namreč določili finančne okvirje za vse projekte iz hitrega seznama prometnih prioritet, pa tudi s širšega hitrega programa, ki ob transportnih projektih zajema tudi projekte za izgradnjo energetskih omrežij ter projekte s področja informacijske tehnologije, raziskav in inovacij. "Koliko bo sredstev za projekte in kateri projekti bodo podprti na vrhu EU, bo veliko odvisno od srečanja finančnih ministrov 25. novembra," je poudaril prometni minister.
V Luki Koper neprijetno presenečeni
Vodstvo Luke Koper je izpad gradnje drugega železniškega tira s seznama prednostnih projektov neprijetno presenetil. 28 kilometrov proge, ki sicer zahteva skoraj 400 milijonov evrov, bo namreč čez nekaj let odločilnega pomena za obstoj edinega slovenskega pristanišča, pa tudi za železničarje. Oboji zdaj upajo, da bo v prihodnjih letih moč vsaj razširiti in posodobiti nekaj železniških postaj.
Od 10 milijonov ton blaga, kolikor ga letno pretovorijo v koprski luki, se v ali iz Kopra le manjši del prevaža po cestah, zato je vodstvo Luke Koper, ki je v večinski državni lasti, nad razvojem dogodkov razočaran. "Strategija te države mora biti usmerjena v razvijanje tistega, kar evropsko tržišče lahko absorbira in gotovo je tranzitni promet preko morja tisto, kar Slovenija lahko Evropi ponudi. Prepričan sem, da bo država naredila vse, da se ta infrastruktura zgradi tako, da bomo lahko te priložnosti na evropskih trgih tudi uresničili," pravi generalni direktor Luke Koper Bruno Korelič, ki upa, da bo država našla vsaj nekaj milijard tolarjev za širitev tovornih postaj v Kopru, Kozini in Divači, sicer bo tovorni promet okrnjen. Če se nič ne bo zgodilo, bo leto 2006 točka, ko bomo morali začeti odpovedovati določene posle oz. ne pridobivat novih poslov, pa tudi obstoječi posli bodo postavljeni pod vprašaj," še dodaja Korelič.