Vlada zamejila končno ceno daljinskega ogrevanja

Vlada je sprejela dopolnitev uredbe, ki na novo ureja tudi ceno zemeljskega plina za vse sisteme daljinskega ogrevanja, ki uporabljajo zemeljski plin kot vhodni element. "S tem smo dosegli zamejitev končne cene daljinske toplote pri vseh sistemih daljinskega ogrevanja v Sloveniji," je dejal minister za infrastrukturo Bojan Kumer. Ukrep bo v veljavo stopil že s 1. novembrom. 

Brez ukrepov bi se cene s 1. januarjem začele višati, in sicer tudi do 400 odstotkov v primerjavi s primerljivim mesecem lani, je poudaril. "Da pravočasno posežemo in zamejimo končno ceno, je vlada sprejela to uredbo, s tem pa smo končno prodajno ceno toplote zamejili na znosen nivo," je dejal Kumer in dodal, da so med zaščitene odjemalce, za katere prav tako velja regulirana cena, uvrstili tudi vrtce, zdravstvene domove in osnovne šole.

Navedel je prihranke, ki jih bo prinesla regulacije vhodne cene plina pri 73 evrih na megavatno uro (MWh), medtem ko bi najavljena tržna cena znašala 150 evrov na MWh.

Omenil je štiri sisteme, kjer se bodo  ukrepi najbolj poznali na cenah, saj je tam zemeljski plin glavni vhodni energent. To so Maribor, Jesenice, Trbovlje in Nova Gorica. V Mariboru bodo na mesečni ravni prihranili 122,25 evra, v Novi Gorici 122,79, na Jesenicah 146,16, v Trbovljah pa kar 184,49 evra, je naštel minister. Gre za primerjavo med najavljeno tržno ceno, to je 150 evrov na megavatno uro, in ceno 73 evrov na megavatno uro, ki bo veljala z ukrepi. "Še vedno," je pojasnil, "pa so cene višje kot preteklo zimo, ker so sistemi plin za preteklo leto kupovali leto ali dve prej in so bile te cene neprimerljive s sedanjimi." 

V omenjenih štirih sistemih se povišane cene plina najbolj poznajo, ostali sistemi plin uporabljajo v manjši meri, je dejal minister. Glede ogrevanja v Ljubljani je povedal, da poteka sicer velika investicija kogeneracije toplote in elektrike na plin, a da so se oskrbeli z drugim energentom, "kar pomeni, da ta regulacija zanje trenutno ni merodajna".