
Takšno odločitev je vlada sprejela zaradi pravilnika o določitvi cen za uporabo elektroenergetskih omrežij in kriterijih za upravičenost stroškov, ki ga je agencija za energijo danes objavila v Uradnem listu. Ta pravilnik s 1. januarjem 2004 določa 11,77-odstotni dvig omrežnine glede za prenosno omrežje in 13,87-odstotni dvig omrežnine za distribucijska omrežja, tolikšna podražitev pa ni skladna s ciljem znižanja inflacije, so sporočili z ministrstva za gospodarstvo.
Sprejetje nove višine omrežnine za prenosno omrežje namreč pomeni, da se stroški elektrike za slovensko industrijo - poleg približno 10-odstotnega dviga zaradi podražitve uvožene električne energije - dvignejo še za približno štiri odstotke, s tem pa vsi stroški slovenske industrije še za približno 0,2 odstotka. Dvig omrežnine pomeni tudi povečanje končne cene električne energije za upravičene odjemalce. Če bi se ob dvigu omrežnine povečale še nakupne cene električne energije, bi to povzročilo nadaljnje zmanjševanje konkurenčne sposobnosti gospodarstva ter ogrozilo uresničitev ciljev in usmeritev ekonomske politike, določene s programom vstopa v sistem ERM II in prevzemom evra, še pojasnjuje vlada.
Agencija nad odločitvijo presenečena
Odločitev vlade o šestmesečni zamrznitvi omrežnine je agencijo presenetila, je poudaril direktor agencije Jože Koprivnikar, ki je prepričan, da je agencija znala prisluhniti tudi težnjam vlade, kljub temu da omrežnina ni zajeta v vladnem načrtu oblikovanja reguliranih cen za leti 2004 in 2005. "Predlagali smo strokovno utemeljeno in tudi s političnega in ekonomskega stališča sprejemljivo rešitev, ki je vlada žal ni podprla s svojo delno odpovedjo donosu na lastniški kapital," je pojasnil Koprivnikar. Zamrznitev omrežnine in s tem zmanjševanje načrtovanih sredstev, potrebnih za vzdrževanje in razvoj omrežij, sicer po njegovih besedah lahko deluje na prvi pogled neproblematično, za porabnike celo ugodno, vendar pa je težko predvideti posledice. Te so lahko bistveno večje od želenih ugodnih kratkoročnih vplivov.
"Naša omrežja vsekakor potrebujejo ne le vzdrževanje, temveč tudi nove naložbe in denar zanje bo treba slej ali prej zagotoviti," je poudaril Koprivnikar in spomnil, da so se letos tudi v Evropski uniji zaradi številnih električnih mrkov odločili, da bo treba na tem področju narediti več. Direktivo o zanesljivosti oskrbe bo po vstopu v Unijo morala brezpogojno spoštovati tudi Slovenija, je dejal direktor agencije. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj pa po navedbah agencije meni, da bi vlada lahko z ustreznimi sklepi dosegla nižje povišanje omrežnine, kar bi bilo skladno z njenimi inflacijskimi cilji. Ocenjuje tudi, da sprejem nadzora cen pomeni pomemben odmik od cilja vzpostavitve delujočega tržnega gospodarstva in priznanje, da vlada ni uspela vzpostaviti učinkovite regulacije energetskega sistema, so v današnjem sporočilu za javnost zapisali na agenciji.
Ker je z načrtom uravnavanja reguliranih cen predvideno, da se cena električne energije za gospodinjske odjemalce v letu 2004 ne bo povišala za več kot štiri odstotke, pa pojasnjuje vlada, bi povišanje omrežnine zato bodisi bistveno poslabšalo poslovni rezultat distribucijskih podjetij bodisi vlado prisililo v dodatno povišanje cen za gospodinjstva. Vendar pa bi bila dodatna podražitev nesprejemljiva, saj bi k inflaciji dodatno prispevala med 0,1 in 0,15 odstotne točke. Zato je določitev fiksne cene omrežnine, tako vlada, za obdobje šestih mesecev nujen ukrep.