Vlada je tako na današnji drugi proračunski seji nadaljevala pripravo proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti. Proračun za leto 2026 je DZ sprejel že novembra lani, tako da bo vlada do jeseni pripravila predlog njegovih sprememb. Za leto 2027 pa je proračunski predlog povsem nov.
Glavna prednostna področja porabe po besedah ministra za finance Klemna Boštjančiča ostajajo gospodarstvo in konkurenčnost, obnova po katastrofalni ujmi v letu 2023, varnost in obramba, dostopnost do stanovanj ter izvajanje ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost, za katere je čas še v naslednjem letu.
Predloga proračunov po ministrovih besedah sledita tudi srednjeročnemu cilju vzdržnosti javnega dolga in ohranjanju javnofinančnega primanjkljaja pod mejo treh odstotkov BDP.
Medtem ko je vlada v proračunskih izhodiščih sredi maja zgornjo mejo porabe za leto 2026 glede na sprejeti proračun zvišala za 207 milijonov evrov na 17,3 milijarde evrov, za leto 2027 pa jo je določila pri 17,6 milijarde evrov, jo je tokrat še nekoliko zvišala.
Proračunski odhodki v letu 2026 naj bi tako lahko dosegli največ 17,50 milijarde evrov, kar je še nekaj manj kot 200 milijonov evrov več. Za leto 2027 pa je zgornja meja po novem določena pri 17,86 milijarde evrov.
Ta dodaten dvig je po ministrovih besedah posledica dodatnih sredstev, namenjenih za obrambo. Vlada je tako prilagodila odhodke ministrstva za obrambo glede na zadnje znane podatke o porabi, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal Boštjančič.
Glede dviga obrambnih izdatkov znotraj zveze Nato se razmere, tako minister, še vedno intenzivno spreminjajo in se bodo verjetno še do konca tega leta ter v naslednjem letu. Stališče Slovenije po njegovih besedah ostaja zelo jasno. To je, da je treba ustrezno opredeliti, kaj sodi pod odhodke za obrambo, in da se ne sme brezglavo slediti numeričnim ciljem glede povečevanja izdatkov, ne da bi se dogovorili, za kaj bodo sredstva namenjena in koliko bo to res prispevalo h krepitvi varnosti Slovenije in Evrope.
Minister se namreč še naprej boji, da za temi cilji povečanja obrambnih izdatkov ni zgolj zagotavljanje večje varnosti, ampak tudi politika ozkih interesov velikih sil in njihove orožarske industrije.
Na podlagi danes sprejetega razreza bodo zdaj proračunski uporabniki v sodelovanju z ministrstvom za finance do 15. avgusta letos pripravili še predloge finančnih načrtov. Vlada bo dokončno različico proračunskih dokumentov predvidoma potrdila septembra, v DZ jih mora poslati najpozneje do 1. oktobra.
Po besedah državne sekretarke na finančnem ministrstvu Saše Jazbec je bila tako današnja vladna seja pravi začetek proračunskega procesa, ko potem posamezni resorji pripravijo svoje načrte, skladno s svojimi obveznostmi in prednostnimi nalogami. Za to, koliko bo kdo dobil več ali manj, bo tako čas septembra, je dodala.
Jazbečeva je spomnila, da je trenutno v teku tudi več reform oziroma da se spreminja kar nekaj sistemov. Vlada ima pri pripravi proračunskih predlogov v fokusu uveljavitev plačne reforme, posebna pozornost je posvečena tudi zadnjemu letu izvajanja načrta za okrevanje in odpornost in pospešitvi črpanja sredstev EU v okviru večletnega finančnega okvira 2021-2027. Na ministrstvu spodbujajo resorje, da čim več potreb preusmerijo na evropske vire.
Današnja razprava na seji vlade je bila, tako Boštjančič, pestra in na trenutke glasna, a ga to ni presenetilo. Dejansko tako ni bilo nič bistveno drugače kot v preteklih letih. Vsak resor vidi svoje cilje kot zelo pomembne, tudi zaradi tega so v času priprave proračunskih predlogov na ministrstvu za finance še pod večjim pritiskom.
Glede učinka nižjih napovedi gospodarske rasti na proračunsko načrtovanje je minister povedal, da je bistvena ocena Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Ta ne bo delal vmesne poletne napovedi, ampak zgolj jesensko. Takrat jo bodo po ministrovih besedah upoštevali in temu primerno prilagodili proračunska predloga.
Glede možnosti rebalansa letošnjega proračuna pa je Boštjančič dejal, da določene ustanove s tem opletajo ves čas. To razume tudi kot politični pritisk nekaterih interesnih skupin.
Jazbečeva je medtem spomnila, da je proračun v petih mesecih pridelal 565 milijonov evrov primanjkljaja, tako zaradi upočasnjene rasti prihodkov kot zaradi višjih odhodkov za plače, višjega transferja v pokojninsko blagajno, višjih stroškov obresti in višjih vplačil v proračun EU. Junija bo izplačan letni dodatek za upokojence, zato na ministrstvu pričakujejo še dodatno rast primanjkljaja.
Sprejeti proračun sicer dovoljuje 1,9 milijarde evrov primanjkljaja. Če bodo ugotovili, da določene porabe ni mogoče izvesti znotraj tega okvirja, se bodo začeli pogovarjati o konkretnejših ukrepih znotraj zakonskih orodij za uravnavanje proračuna.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.