Po vse hujšem ogorčenju, ki so ga zapleti z nepremičninskim davkom povzročili v javnosti in interesnih skupinah, je danes ustavno sodišče zakon razveljavilo. Odločitev bi lahko imela resne posledice za javne finance, saj je bil nepremičninski davek eden od ključnih ukrepov v tem letu. Samo stroški, ki jih je imel Gurs z obvestili lastnikov o informativnem izračunu (tisk in distribucija), pa so znašali kar 1.107.280 evrov.
Vlada si je od davka sprva obetala okoli 400 milijonov evrov, približno 200 milijonov evrov za proračun in 200 milijonov evrov za občine. Zaradi sprememb pri obdavčitvi, vlada je namreč ne glede na rezidenčnost predvidevala 0,15-odstotno obdavčitev, pa bi bil prihodek od davka v letu 2014 predvidoma nižji za 20 milijonov, zaradi nižje vrednotenih zemljišč za gradnjo pa še za od 15 do 18 milijonov. V državni proračun naj bi se tako z naslova davka v letu 2014 steklo okoli od 160 do 170 milijonov evrov. A ker je sedaj zakon padel, bo proračun ostal tudi brez tega denarja.
Kako bo vlada nadomestila izpad prihodkov?
Prvak DeSUS Karl Erjavec je vseskozi menil, da bi bila boljša in pravičnejša rešitev od nepremičninskega krizni davek, a danes je pojasnil, da je to zamujena priložnost in da ta ideja ni več aktualna. Preden bi bil ta zakon pripravljen, bi bilo namreč leto že naokoli, je povedal in dodal, da pa so v stranki pripravljeni podpreti predlog o zvišanju davka na dodano vrednost (DDV).
Zdaj je na potezi predsednica vlade Alenki Bratušek, da najde rešitev. Bratuškova je danes dejala, da bo sanacija današnje odločitve ustavnega sodišča prinesla bistveno bolj boleče ukrepe za državljane kot nepremičninski davek. Opozicija jo poziva k odstopu.
Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar pa je pojasnila, da vlada še ne ve, kako bo nadomestila izpad prihodkov od davka na nepremičnine. Vsekakor pa dodatno zadolževanje ne pride v poštev, če želimo ohraniti cilje, da do leta 2015 izidemo iz presežnega primanjkljaja in uravnotežimo proračun do leta 2017, je dodala.
Ukrepati bo treba hitro, vendar pa se mora vlada z odločitvijo sodišča najprej podrobno seznaniti, Vraničarjeva ni želela odgovarjati na vprašanja, ali namerava vlada morebiti še dodatno zvišati stopnje davka na dodano vrednost in ali bo potreben rebalans proračuna.
Po njenih besedah ne smemo spregledati dejstva, da pomemben del odločitve ustavnega sodišča temelji na vprašanjih v zvezi z davčno osnovo. Ta pa je določena z zakonom o množičnem vrednotenju, na katerega se je ta vlada zanašala tako kot tudi že nekatere prej, je opozorila. Vsekakor pa imamo zdaj bolje urejene evidence nepremičnin, je dodala.
Bruselj že zanimajo nadomestni ukrepi
Da mora vlada pripraviti nadomestne ukrepe pa v odzivu sporoča tudi Evropska komisija. Predstavnik evropskega komisarja za gospodarske in denarne zadeve Ollija Rehna, Simon O'Connor je dejal, da komisija želi pojasnila o tem, kako namerava vlada nadomestiti proračunski učinek te odločitve. Hkrati bo komisija preučila dopolnjene fiskalne načrte Slovenije, opredeljene v proračunskem programu, ki ga morajo članice unije v Bruselj poslati do konca aprila.
Vlada lahko pripravi nov zakon
Glede na to, da je sodišče zakon razveljavilo, letos tega davka zagotovo ne bo. To pa ne pomeni, da davka nikoli ne bo, tudi vse evidence, ki so jih zbirali za namen nepremičninskega davka, ostanejo. Vlada namreč lahko pripravi nov zakon o davku na nepremičnine, vendar pa mora biti ta sprejet z upoštevanjem ustave.
KOMENTARJI (180)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.