Predlog zakona so vodje poslanskih skupin v državnem zboru z izjemo SNS 5. decembra lani vložili v parlamentarno proceduro, vlada pa je že 22. januarja v svojem mnenju k predlogu zakona nekatere vidike slednjega označila kot problematične. Po njenem mnenju bi vladi oz. Sloveniji utegnili potencialno zmanjšati potrebno fleksibilnost za učinkovitost v EU.
Vlada želi zato z danes sprejetimi amandmaji, ki so vsebinsko večinoma enaki že podanemu mnenju, vzpostaviti takšno razmerje med vlado in parlamentom, ki bo v skladu z njenimi pogledi na učinkovito zastopanje interesov Slovenije v EU. Omenjeni zakon je potreben zato, ker bo vlada v EU glavni predstavnik Slovenije, pridobila pa bo tudi zakonodajno vlogo, saj je Svet EU, ki združuje vlade, v uniji osrednji zakonodajalec.
Vlada meni, da je državni zbor glede na svoje pristojnosti preširoko oziroma preohlapno opredelil odločitve v EU ter s tem posegel v ustavno določena razmerja med zakonodajno in izvršilno vejo oblasti, sploh zato, ker je med odločitve v EU naštel tudi odločitve politične narave, kar je preširoka definicija glede na pooblastila DZ. Zato tu vlada predlaga amandma, s katero bi zožili opredelitev odločitev EU, ki naj bodo predmet zakona.
Vlada meni, da je treba za zagotavljanje učinkovitega zastopanja in varovanja interesov Slovenije v EU v zakonu podrobneje opredeliti postopke obveščanja državnega zbora in postopke sodelovanja pri oblikovanju stališč. Le podrobnejša odločitev rokov oziroma časovnega načrta, ki upošteva postopke dela v Evropskem svetu in Svetu EU, bi po mnenju vlade omogočila pravočasno obravnavo in sprejetje stališča v DZ ter s tem učinkovita pogajanja Slovenije v EU.
Vlada je tudi predlagala, naj se iz zakona v 9. členu črta zahteva, da mora vlada svoja stališča DZ poslati, takoj ko jih sprejme, skupaj s postopki sprejemanja akta v EU, s cilji akta in časovnici sprejemanja akta.
Glede zasedanja teles, pristojnih za obravnavanje evropskih zadev vlada predlaga, naj se vse EU zadeve obravnavajo na enak način. Primerno je, da se vse EU zadeve, ki jih pokriva predlog zakona, obravnavajo na enak način, ne glede na to, ali je sprejem stališča v pristojnosti DZ ali vlade, meni vlada.
Kar zadeva dostopnost podatkov, je vlada že sprejela sklepe, s katerimi si bo prizadevala, da bodo čimprej, predvidoma leta 2005, vsa ta gradiva predlogov nove evropske zakonodaje vključno s sprejetimi stališči Slovenije vsem prebivalcem države dostopna preko interneta.
V izogib nejasnosti, ki bi se lahko pojavile pri poimenovanju posameznih evropskih institucij, vlada meni, da bi veljalo v zakon jasno zapisati, da ta ureja odločitve, ki se sprejemajo na Evropskem svetu ali na Svetu EU, kajti le v teh dveh institucijah lahko vlada res neposredno odloča in prek vlade tudi DZ, ne pa tudi v drugih institucijah.
