Potrdili zaostritev pogojev za naravovarstvene organizacije: 'Pravkar so se ustrelili v koleno'

Vladni predlog novele je sprva predvideval le manj zahtevne uskladitve zakona s pravom EU oz. direktivo o habitatih, in sicer zaradi kršitev, ki jih je ugotovila Evropska komisija, je danes spomnil minister za okolje in prostor Andrej Vizjak. A poslanci SNS so nato vložili dopolnilo, ki predvideva omejitev delovanja nevladnih organizacij. Narekuje namreč, da se enake kriterije, ki jih je v okviru protikoronske zakonodaje vlada vnesla za sodelovanje nevladnikov v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj, določi tudi za pridobitev statusa nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu v upravnih postopkih, povezanih z zakonom o ohranjanju narave.

Amandma je razburil nevladne okoljske organizacije, ki so prepričane, da gre še za en vladni ukrep, da jim odvzame glas in možnost vplivanja. "To je vojna napoved ohranjanju narave v Sloveniji. Če bo amandma potrjen, sledi razprodaja slovenske narave," so že pred sejo opozarjali v gibanju Balkan River Defence, po glasovanju pa zapisali: "Za povrh je med izjemno burno sejo, ki je trajala 7 ur in 15 minut minister Vizjak napovedal še napad na Zakon o varovanju okolja. Signal je jasen. Pravkar so se ustrelili v koleno in prilili olje na ogenj. Zajemimo sapo in se pripravimo, da še bolj strnemo vrste in jim pokažemo, kaj je to upor."

 Protest pred DZ

Pred današnjo sejo so se pred poslopjem DZ zbrali protestniki, da opozorilo poslanke in poslance, naj na seji odbora glasujejo preudarno in z mislijo na prihodnost, na naše okolje in naše otroke. Več sto protestnikov je pred poslopjem parlamenta z vzkliki, žvižgi in skandiranjem "Narave ne damo!" stopilo v bran naravi in nevladnim okoljskim organizacijam. 

"Ne strinjam se s tem, da se nevladne organizacije, ki predstavljajo civilno družbo - nas, ljudi - izključuje najprej iz gradbenih, sedaj pa še iz vseh sodnih in upravnih postopkov. Mislim, da bi se morali zbrati v še večjem številu, kot smo se danes," je povedala ena od protestnic.

"Zdi se mi nezaslišano, da 90 odstotkov nevladnih organizacij oz. organizacij, ki se borijo za naravo, kar čez noč izbrišeš. Tega vlada ne more narediti," je menil drug udeleženec. "Protestiramo, ker nočemo, da se izgubi glas zagovornikov narave, torej tistih, ki se zavzemajo za to, da se ne proda in se ne krade dobrin, ki pripadajo vsem," pa je dejal tretji.

Protest, ki ga je spremljalo večje število policistov, je bil glasen, a miren. Med drugim so k udeležbi vabili prek spletnih družbenih omrežij, kjer so udeležence pozivali k uporabi zaščitnih mask, upoštevanju varnostne razdalje in ignoriranju morebitnih provokacij.

Kaj predvideva amandma?

V amandmaju poslanci SNS namreč predlagajo zaostritev pogojev za sodelovanje nevladnih organizacij v javnem interesu v upravnih postopkih, povezanih s tem zakonom. Predlagajo pogoje, kot jih je novelirani prvi protikoronski zakon že določil v gradbenem zakonu. 

En od teh je, da bi lahko nevladna organizacija na področju ohranjanja narave pridobila status nevladne organizacije v javnem interesu, med drugim če bi imela v tekočem in zadnjih dveh letih vsaj 50 aktivnih članov, ves čas zaposlene najmanj tri osebe s polnim delovnim časom in sedmo stopnjo izobrazbe ter najmanj 10.000 evrov premoženja v vsakem od teh treh let. To bi morala dokazati z ustrezno dokumentacijo. Po teh pogojih se v odločanje ne more vključiti niti mednarodno priznana organizacija Greenpeace Slovenije.

'Odstranjujejo ovire pri izkoriščanju narave'

"Amandma skuša v zakon vriniti člene, ki bi odstranili vse ovire pri izkoriščanju slovenske narave ... V igri je nekontroliran dostop do narave in naravnih virov," v videu, objavljenem na družbenem omrežju Facebook, opozarjajo v gibanju Balkan River Defence. "Po tem, ko je novi protikoronski zakon praktično izbrisal nevladne organizacije in obrambo okolja iz gradbenih postopkov, se zdaj Vizjakova ideja širi kot virus na vso ostalo zakonodajo. Sedaj z isto nemogočo zaostritvijo pogojev grozi v Zakonu o ohranjanju narave," so zapisali v javnem pozivu in dodali, da bo nemogoče in za dve leti nazaj veljavne pogoje treba izpolnjevati ne samo, če hočeš sodelovati v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ampak tudi v katerem koli drugem upravnem in sodnem postopku. Glede na podatke to pomeni, da bo v primeru sprejetja dopolnila, status izgubilo več kot 90 odstotkov sedanjih imetnikov.

Vlada hoče utišati glas varuhov okolja

Pozivu poslancem se pridružujejo tudi v organizacijah Greenpeace Slovenija in Eko krog. "V Sloveniji si v zadnjih letih vse velike investicije lastijo razni gospodarski lobiji, ki so jim naravni viri in degradacija okolja zgolj sredstvo za večji dobiček. KPK meni, da je prisotnost nevladnih organizacij v postopkih pridobitve gradbenih dovoljenj pomemben mehanizem zmanjšanja tveganj za korupcijo in doslednega uveljavljanja javnega interesa. Zato so nevladne organizacije trn v peti lobijem," navajajo v Eko krogu in dodajajo: "Okolje ne pripada desnim in ne pripada levim … Vlada je gospodarskim lobijem pod krinko interventne antikorona zakonodaje na široko odprla vrata, okoljskim nevladnim organizacijam pa praktično onemogočila nadzor nad zakonitostjo postopkov in okoljevarstveno sprejemljivostjo. To bi Slovenska nacionalna stranka in minister Vizjak zdaj zapisala še v Zakon o ohranjanju narave. Zdaj torej ne gre več za kratkoročno pomoč gospodarstvu, pač pa za načrtno in dolgoročno uničevanje narave in naravnih virov v Sloveniji." 

"Vlada RS je v okviru protikoronskega paketa že utišala glas varuhov okolja na ta način, da tudi profesionalne organizacije kot je Greenpeace Slovenija, katerim je država posebej prepoznala, da delujejo v javnem interesu in morajo svoje delo in prispevek redno dokazovati, ne izpolnijo novih pogojev za vključitev v postopke izdaje gradbenih dovoljenj," opozarjajo v Greenpeacu in dodajajo, da se s predlagano spremembo novele zakona ti nemogoči pogoji določajo na splošno, tudi za status delovanja v javnem interesu na področju ohranjanja narave. To pomeni, da bodo morale okoljske organizacije s tem statusom te pogoje izpolnjevati ne samo za sodelovanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ampak tudi v katerem koli drugem upravnem in sodnem postopku. Na to ne pristajajo.

Ostri so tudi v Levici, kjer podpirajo današnji protest. Po njihovem mnenju namreč SNS opravlja "umazano delo" za vlado. "V primeru, da predlog uspe, bo to pomenilo na stežaj odprta vrata za vsakršne okoljsko uničujoče projekte."

Ministrstvo zavrača očitke

Na pristojnem ministrvu sicer zavračajo trdive nevladnih organizacij. Določitev minimalnega zahtevanega števila aktivnih članov je skladna s sporočilom Evropske komisije o dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, zatrjujejo na ministrstvu in dodajajo, da zahtevano število 50 članov ni nesorazmerno visoko, da bi omejevalo dostop do pravnega varstva nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu. Med članicami, ki izpolnjujejo pogoje, na ministrstvu navajajo: Planinsko zvezo Slovenije, Lovsko zvezo Slovenije, Jamarsko zvezo, Alpe Adria Green, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Slovensko društvo za zaščito voda in Društvo krajinskih arhitektov Slovenije, pa tudi Ribiško zvezo Slovenije, kjer pa pravijo, da ne zadovoljujejo tem pogojem in so nad predlogom razočarani.

V odgovoru na naša vprašanja na okoljskem ministrstvu navajajo, da so namen urejanja tega področja jasna merila in okviri, ki bodo omogočala kvalitetno, strokovno sodelovanje organizacij, ki bo odražalo mnenje kritične mase interesnih javnosti. Kot pravijo, določeno število članov NVO v javnem interesu ni novost in dodajajo, da imajo tovrstno ureditev tudi druge evropske države (npr. Avstrija, Švedska, Francija). Očitke, da se onemogoča delovanje okoljevarstvenih organizacij, minister Vizjak zavrača. "V skrbi za ohranitev okolja pa moramo sorazmerno ustvarjati tudi pogoje, da bo razvoj, gospodarstvo lahko delovalo primerljivo z drugimi državami. Na to je opozorila tudi Gospodarska zbornica, ki je poudarila, da ima tovrstna ureditev v drugih državah strožje kriterije," pojasnjujejo v odgovoru in dodajajo: "Na ministrstvu za okolje in prostor pozdravljamo vse predloge, ki omogočajo uravnoteževanje varovanja okolja s hkratnim razvojem. Pozdravljamo tiste pravne ureditve, ki v skrbi za ohranjanje narave dopuščajo razvoj v okviru jasno formiranih kriterijev, ki spodbujajo celovit in strokoven nivo sodelovanja."

Amandma na amandma zavaroval Ribiško, Jamarsko in Čebelarsko zvezo Slovenije

Potem ko je med medvladnimi organizacijami završalo in je bil danes pred DZ protest zoper amandma, je bil s strani koalicije vložen amandma na amandma, ki je predlagani ukrep nekoliko omilil in bo "zavaroval" nekatera naravovarstvena društva, med njimi Ribiško, Jamarsko in Čebelarsko zvezo Slovenije.

V zakonodajno-pravni službi DZ so danes opozorili, da se vsebina amandmajev odmika od izhodišč predlagane novele in da se zato zastavlja vprašanje, ali izpolnjujejo pogoje poslovnika za obravnavo. Hkrati naj bi bila dopolnila vprašljiva z vidika ustavnih pravic, med drugim do zbiranja in združevanja, posegla pa naj bi lahko tudi na področja drugih zakonov.

Vizjak se s tem ni strinjal, saj da se ne dotikajo pravice posameznikov, da izražajo svoja mnenja, društva pa lahko še naprej delujejo v okviru zakona o društvih. "Kolikor pravnikov, toliko mnenj," je dodal. Zatrdil je še, da imajo primerljive ureditve tudi druge države in napovedal, da bodo pri noveliranju zakona o varovanju okolja sledili podobnemu zgledu.

V Levici so zaradi opozoril pravnikov DZ pozvali k prekinitvi te točke, dokler koalicija ne uskladi amandmajev skladno z njihovimi opozorili, a neuspešno.

'Kot da so me namesto s sekiro udarili s kladivom'

V nadaljevanju je zato sledila predstavitev pripomb nevladnikov. Direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije Goran Forbici je poudaril, da bi po amandmaju SNS pogoje izpolnjevalo le pet od 47 naravovarstvenih organizacij in da prilagoditveno dopolnilo koalicije predstavlja zgolj "malo manjši udarec". "Kot da so me namesto s sekiro udarili s kladivom," je ponazoril. Ko gre za nevladnike, obstajajo anomalije, je priznal, ob tem pa pozval k njihovem reševanju v dialogu.

Luka Mesec (Levica) je v poslanski razpravi izpostavil pomen nevladnikov za javni interes glede narave, okolja, zdravja, kulture, zažugal pa je tudi z ustavno presojo zakona.

Da bodo vložili presojo ustavnosti zakonskih določil, "s katerimi želi vlada onemogočiti participacijo civilne družbe v škodo varovanju okolja in ostalih strateških interesov naše države", so prek družbenega omrežja Twitter sporočili tudi iz SD.

Tudi Robert Pavšič (LMŠ), ki je moral najprej "globoko vdihniti in se malo pomiriti", v spremembah vidi "odkrit obračun z nevladniki, ki so v preteklosti opozarjali na sporne projekte, za katere je imel minister Vizjak še poseben interes".

Andrej Rajh (SAB) je zaradi "premočnega izključevanja nevladnikov" spremembam odpovedal podporo, bi bilo pa treba po njegovih besedah razmisliti o ukrepih, kako v prihodnje brez tako velikih zapletov graditi tovarne, ki bodo odprle nova delovna mesta.

Šiško se je obregnil ob dvoličnost opozicije

Dušan Šiško (SNS) je medtem opozoril na napačne navedbe o vojni napovedi ohranjanju narave in se obregnil ob dvoličnost opozicije, saj da je tudi bivši premier Marjan Šarec (LMŠ) opozarjal, da ni vsaka nevladna organizacija v javnem interesu.

"Treba je najti ravnovesje med ohranjanjem narave in drugimi projekti. Veliko nevladnih organizacij res dela s srcem za ohranjanje narave, a med njimi so tudi kukavičja jajca, katerih namen je izsiljevanje," pa je menila Tadeja Šuštar (NSi). Prepričana je, da so predlagane spremembe tudi priložnost, da se nevladne organizacije povežejo, okrepijo članstvo in da člani plačajo članarino, ki lahko znaša tudi zgolj evro.

Mateja Udovč (SMC) je na drugi strani zavrnila očitke, da so amandma na amandma pripravili le zato, "da bi bil mir v hiši".