Slovenija

Vlada želi več diplomantov

Ljubljana, 17. 05. 2007 15.34 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Vlada je pripravila resolucijo o nacionalnem programu visokega šolstva, po kateri bi izboljšali razmere za študij.

Vlada načrtuje povečanje števila visokošolskih zavodov v Sloveniji.
Vlada načrtuje povečanje števila visokošolskih zavodov v Sloveniji. FOTO: POP TV

Vlada je na seji sprejela predlog resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva RS 2007-2010, ki ga je pripravil Svet za visoko šolstvo in do leta 2010 predvideva devet glavnih ciljev, med njimi tudi izboljšati razmere za študij in povečati število diplomantov ter doseči boljšo regionalno pokritost.

Cilji vlade na področju visokega šolstva do leta 2010 so tudi ustvariti enoten visokošolsko-raziskovalni prostor, pospeševati izmenjave znanja v trikotniku visoko šolstvo-znanost-gospodarstvo, uravnotežiti vpis mladih in povečati delež odraslih v vseh oblikah vseživljenjskega učenja. Vlada načrtuje povečanje sredstev za visokošolske študije in raziskave na 5 odstotkov BDP, pa tudi število visokošolskih zavodov v Sloveniji.

Delnice Triglava v lasti KAD

Država bo imela preko KAD še naprej vpliv na Zavarovalnico Triglav.
Država bo imela preko KAD še naprej vpliv na Zavarovalnico Triglav. FOTO: POP TV

Vlada je na seji sprejela tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic.

Zakon o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, ki je določil razmerje med zasebnim in družbenim kapitalom v zavarovalnicah, je bil sprejet leta 2002, postopki lastninjenja pa so po presoji na ustavnem sodišču stekli leto dni pozneje. Glede Zavarovalnice Triglav je vlada aprila 2003 sprejela odločbo, da je v njej 85,136 odstotka nenominiranega kapitala, ki je v skladu z zakonom začasno prešel v skrbništvo Slovenske odškodninske družbe (SOD).

Zakon bi po mnenju vlade zagotovil, da bi delnice Zavarovalnice Triglav, ki bi jih morali v skladu z veljavnim zakonom prenesti v last upravičenih fizičnih oseb, ostale v lasti Kapitalske družbe. Ta bi tako učinkovito upravljala z lastniškim deležem zavarovalnice in zagotovila dodatna sredstva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, hkrati pa bi se ohranil vpliv države v zavarovalnici.

Predlog novele zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic sledi ugotovitvam poročila svetovalne skupine za dokončanje lastninjenja Zavarovalnice Triglav, s katerim se je prav tako danes seznanila vlada. Svetovalna skupina predlaga, da se pravna pričakovanja zavarovancev ne uresničijo z individualnimi postopki, saj bi to vodilo do individualnih upravičencev.

Izvedba takih postopkov za 750.000 upravičencev, fizičnih oseb - zavarovancev Zavarovalne skupnosti Triglav iz leta 1990, bi bila s pravnega, logističnega in stroškovnega vidika izredno zahteven postopek, pri katerem bi bilo izredno težko s popolno natančnostjo določiti ustrezne upravičence, ocenjuje svetovalna skupina. Namesto tega predlaga rešitev, po kateri bi koristi iz vrednosti kapitala zavarovalnice užival tak krog upravičencev, ki bo čim bolj ustrezal širokemu deležu zavarovancev, ki jih je imela v letu 1990.

Odprava administrativnih ovir za obrtnike

Vlada je sprejela tudi predlog novele obrtnega zakona in ga poslala v obravnavo državnemu zboru. Kot je pojasnil minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, bo zakon odpravil vrsto administrativnih ovir na področju obrti. "Toliko ovir, kolikor jih je pri vstopu v obrtno ali obrti podobno dejavnost v Sloveniji, namreč ni v nobeni drugi državi," ugotavlja Vizjak.

Vizjak pojasnjuje, da bo novi zakon odpravil številne dozdajšnje administrativne ovire za obrtnike.
Vizjak pojasnjuje, da bo novi zakon odpravil številne dozdajšnje administrativne ovire za obrtnike. FOTO: POP TV

V predlogu zakona je določeno poenotenje članarine, pa tudi, da se enovita članarina plačuje v razponu od 10 do 50 evrov glede na velikost gospodarskega subjekta. Gre za zelo pomemben zakon v smeri deregulacije in sproščanja podjetniškega okolja v Sloveniji, je ocenil Vizjak na novinarski konferenci po seji vlade.

Predloga zakona bistveno krči dejavnosti, za katere je treba pridobiti obrtno dovoljenje. Dovoljenja po novem ne bo treba več pridobiti za opravljanje tistih dejavnosti, ki niso povezane z nevarnostjo za zdravje, življenje, varnost ali okolje. V teh primerih bo zadoščala priglasitev opravljanja dejavnosti v obliki samostojnega podjetnika, enoosebne družbe ali katere druge oblike, je pojasnil Vizjak.

V obrtni zbornici so s predlogom novele obrtnega zakona zadovoljni, saj po njihovem mnenju izpolnjuje želje zbornice po zagotavljanju večje enotnosti članov. V zbornici ocenjujejo, da je najpomembnejša novost le ena članarina, ki jo bodo člani plačevali za celotni obrtnozbornični sistem.

Prijaznejše okolje poslovanja za manjša podjetja

Državni zbor bo obravnaval tudi predlog novele zakona o varstvu osebnih podatkov, ki ga je v parlament poslala vlada. Novela predvideva, da se določen krog upravljavcev osebnih podatkov z manj kot 50 zaposlenimi razbremeni določenih administrativnih obremenitev. Z izvedbo te administrativne razbremenitve se po mnenju vlade za poslovne subjekte oziroma za gospodarstvo vzpostavlja prijaznejše okolje poslovanja.

  • Scheppach Visokotlačni čistilnik HCE2600
  • Proklima Talni ventilator
  • Intex Montažni bazen Chevron Prism Frame
  • Zložljiv piknik voziček itStime
  • Sunfun Jakarta Gazebo paviljon Jakarta II
  • Sup Ruby
  • Kingstone Okrogli žar Bullet 57
  • Vrtni ležalnik Marissa
  • Sunfun Viseči senčnik Toskana
  • Voltomat Mobilna klimatska naprava Wi-Fi
KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.