'Vladi glede pridružitve določeni izjavi EU ni treba iskati soglasja DZ'

Potem ko je vprašanje slovenske blokade skupne izjave EU o nezakonitem širjenju izraelskih naselbin na okupiranem Zahodnem bregu ter spremembe zunanjepolitičnih stališč Slovenije že v začetku meseca zaposlovalo poslance na skupni seji odbora za zunanjo politiko (OZP) in odbora DZ za zadeve EU (OEU), je bilo to danes znova v ospredju vprašanj poslancev opozicije zunanjemu ministru.

Poleg nadaljnjih kritik tudi na račun sodelovanja z Izraelom je Meira Hot (SD) med drugim vztrajala pri odgovoru na vprašanje, zakaj o odločitvi glede skupne izjave EU ni bil obveščen DZ, ki da je tisti, ki določa splošne zunanjepolitične usmeritve Slovenije.

Kajzer, ki se je skliceval na pravno mnenje, je v odgovoru zatrdil, da vladi pri odločanju o podpori posamezni politični izjavi Evropske unije ni treba iskati soglasja odbora za zunanjo politiko, češ da državni zbor določa splošne usmeritve zunanje politike, njihovo konkretno in tekoče izvajanje pa sodi v okvir pristojnosti vlade oziroma ministrstva za zunanje zadeve.

"V konkretnem primeru ni šlo za določitev nove zunanjepolitične usmeritve, temveč za posamično (...) operativno odločitev v okviru tekočega diplomatskega usklajevanja na ravni Evropske unije," je dejal Kajzer, ki je pred tem naštel številne podobne izjave, sprejete v času predhodne vlade.

"Zunanja politika po svoji naravi zahteva kontinuirano in pogosto časovno hitro diplomatsko usklajevanje. Če bi bilo treba za vsako posamezno odločitev glede podpore politični izjavi pridobiti predhodno soglasje, bi bila pristojnost vlade in ministrstva za zunanje zadeve za izvajanje zunanje politike v pomembnem delu izpraznjena, in tako se je delovalo tudi v času prejšnje vlade," je še dejal minister.

Zagotovil je, da imajo vsi znotraj EU skupen cilj, da pride do trajnega miru na Bližnjem vzhodu. "Ampak kako priti do tega cilja, da pride do trajnega miru in do sobivanja med Palestinci in Izraelci, to ni vprašanje za milijon dolarjev, to je vprašanje realne situacije na terenu, tudi razmerij moči in vpetosti tega konflikta v geopolitični konflikt, ki poteka," je še poudaril.

Dušana Stojanovića (Svoboda) je kljub temu zanimalo, če nova slovenska vlada glede na odmike od dosedanjih zunanjepolitičnih usmeritev pripravlja novo strategijo zunanje politike, prenovo katere je sicer pred tem nazadnje leta 2024 potrdila predhodna vlada.

Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Stanislav Raščan je na to odgovoril pritrdilno. "Je v pripravi, za osnovo bomo vzeli strategijo iz leta 2015 in njeno posodobitev iz leta 2021," je dejal Raščan, ki je po odhodu Kajzerja odgovarjal na vprašanja poslancev. Kot je dodal, se bo v oktobru prvič v novi sestavi sestal strateški svet za zunanjo politiko.

Sejo so sicer zaznamovali medsebojni očitki med predsednikom Francem Breznikom (SDS) in nekaj poslanci opozicije tako glede vodenja seje kot trajanja vprašanj in postavljanja postopkovnih predlogov.

Breznik je bil tudi večkrat kritičen do vmesnih pripomb poslancev, med drugim Lene Grgurevič (Svoboda), pa tudi strokovnega sodelavca poslanske skupine Levica Dana Juvana, ki naj bi med odhajanjem iz dvorane ministra in poslance koalicije označil za prijatelje vojnih zločincev. Zaradi napetosti je Breznik začasno celo prekinil sejo.

Odbor naj bi sicer pozneje popoldan skupaj z OEU nadaljeval v začetku meseca prekinjeno sejo, sklicano na zahtevo opozicije in posvečeno izjavi EU o Zahodnem bregu.