Preden je vladi prenehal mandat, so potrdili še dve novi imenovanji

Vlada je v zadnjih dveh tednih sicer izpeljala dve dopisni seji. Na prvi, ki se je začela prejšnji četrtek in zaključila natanko ob uri, ko je svoj odstop naznanil Marjan Šarec, so ministri za nadzornika SID banke potrdili Antona Ropa. Predlog vladi so pripravili na kohezijskem ministrstvu, ki ga trenutno vodi Sabova Angelika Mlinar.

Kot je pojasnil Pavlič: ’’Kar se tiče gospoda Ropa, je stekel postopek za imenovanje v SID banko še v času Puriča. In postopki za imenovanje nadzornikov v banke so nekoliko daljši.’’ Ropovo imenovanje, tako Pavlič, je bilo usklajeno že konec jeseni 2018. Po odobritvi banke Slovenije je predlog na vlado poslal že Iztok Purič, po njegovem odstopu še enkrat Alenka Bratušek in nato še zadnjič Angelika Mlinar.

Je pa glede priprave dnevnega reda sej vlade povsem jasen predsednik parlamenta Dejan Židan: ’’Potrebno se je zavedati, da tisti, ki odobri in daje točke na dnevni red vlade je samo eden in to je predsednik vlade.’’

Generalni sekretar vlade je sicer uvrstitev imenovanja na dnevni red vlade pojasnil, da so informacijo o uskladitvi koalicije prejeli šele prejšnji teden.

Na včerajšnji dopisni seji pa je sledilo še imenovanje državnega sekretarja na kohezijsko ministrstvo. Desna roka Angelike Mlinar je postal 64-letni Aleš Bucik, dolgoletni župan občine Renče-Vogrsko, ki je na zadnjih državnozborskih volitvah prejel 876 glasov.

Kot je pojasnil Pavlič, je pomembno, da ima državnega sekretarja, ker tam potekata dva pomembna postopka. Tekoči posli: črpanje evropskih sredstev in programiranje nove perspektive.

Kaj so tekoči posli?

Institut "tekočih poslov" v svojem 115. členu določa ustava. Podrobnejše opredelitve pojma pa ni. Zakonodajna služba je zato vladi pripravila priporočila pri opravljanju tekočih poslov vezana na sprejemanje zakonov, podzakonskih predpisov in tudi kadrovanja. Ob zadnjih imenovanjih ne vidijo težav: ’’Vlada je imela v trenutku, ko je o tem odločala vsa pooblastila. Seja vlade je bila sklicana v skladu s poslovnikom, in zato te odločitve vlade niso v ničemer sporne.’’

Bo pa bistveno višja previdnost pri kadrovanju nujna od danes naprej, ko ministri tudi uradno lahko vodijo le še tekoče posle.

 Marjan Šarec je  v ponedeljek na novinarski konferenci pojasnil, da z zgolj 13 poslanci in brez večinske podpore v DZ ne more izpolniti pričakovanj ljudi. Predsednik DZ Dejan Židan, ki se je na seji Šarcu zahvalil za opravljeno in mu zaželel vse najboljše pri nadaljnjem delu, bo zdaj o odstopu obvestil predsednika republike.

Zakonodaja v primeru odstopa predsednika vlade namreč predvideva postopke iskanja novega mandatarja. Predsednik republike Borut Pahor ima na voljo največ 30 dni, ko lahko predlaga mandatarja ali obvesti državni zbor, da se za to ni odločil. V uradu predsednika republike so danes sicer zapisali, da lahko svojo odločitev državnemu zboru sporoči tudi že pred iztekom tega roka in utemelji razloge za tako odločitev.

Pahor je sicer danes že začel neformalne pogovore o položaju, nastalem po odstopu Šarca. Med drugim se je pogovoril tako s Šarcem kot predsednikom DZ Dejanom Židanom, uradna posvetovanja z vodji poslanskih skupin pa bodo prihodnji teden, predvidoma od torka do četrtka, so navedli v predsednikovem uradu.

Mnenja strank o tem, ali so najboljša rešitev po odstopu Šarca predčasne volitve ali oblikovanje nove vlade, so različna, več bo znanega predvidoma že v tem tednu, ko bodo nekatere stranke razpravo o tem opravile na svojih organih. Šarec se je sicer tudi na današnjem pogovoru pri Pahorju zavzel za predčasne volitve, po drugi strani pa nekatere stranke pritrjujejo, da pogovori o poskusu oblikovanja nove koalicije v zakulisju že potekajo.

Če se bo Pahor po posvetovanjih s poslanskimi skupinami odločil, da novega kandidata za mandatarja ne bo predlagal, bo to formalno ugotovil tudi DZ, nato pa začne teči nov 14-dnevni rok, v katerem bi lahko mandatarja predlagala poslanska skupina ali najmanj 10 poslancev. Če še ta ni uspešen, pa sledi še tretji, 48-urni rok, v katerem lahko poslanci odločijo še o tem, ali bodo šli v tretji krog volitev mandatarja, v katerem pa je za izvolitev dovolj navadna večina.

Če ni izglasovan nov predsednik vlade, predsednik republike razpusti DZ in razpiše predčasne volitve. Da bo vlada do izvolitve nove opravljala le še tekoče posle, sicer pomeni, da bo pri svojem delu omejena le na sprejemanje nujnih odločitev.

Po mnenju vladne službe za zakonodajo, ki se je o tem izrekala že pri prejšnjih prekinitvah vladnih mandatov, to nikakor ne sme pomeniti, da redno delo vlade in ministrstev popolnoma zastane, pač pa je treba ravnati tako, da v času opravljanja tekočih poslov vlada in država povsem normalno delujeta. Bistvo omejitev je namreč v tem, da naj se vlada ne bi lotevala novih zakonodajnih projektov, uvajala novih politik ter se lotevala aktivnosti, ki bi lahko kakorkoli nakazovale na zlorabo oblasti.

Tako predlaganje novih zakonov ali bistveno poseganje v veljavne zakone nedvomno presega pojem opravljanja tekočih poslov, je opozorila vladna služba za zakonodajo. Novih predlogov zakonov tako vlada ne more sprejemati in posredovati v DZ. Nekoliko manj restriktivna ureditev pa po mnenju vladne službe velja za zakone, ki so potrebni za prilagoditev pravu EU.

Glede predlogov zakonov, ki so že v parlamentarni proceduri, pa so v službi za zakonodajo v preteklosti že pojasnjevali, da vlada in ministri lahko predloge še vedno predstavljajo poslancem ter nanje vlagajo dopolnila.

Ob morebitni razpustitvi državnega zbora in razpisu predčasnih volitev pa bo nekoliko skrajšan tudi mandat delovanja DZ s polnimi pooblastili. Tako se poslanci od razpustitve parlamenta ne bi mogli več sestajati na rednih sejah, lahko pa skličejo izredne.

Če bo prišlo do predčasnih volitev, bodo te sicer potekale v skladu z aktualno zakonodajo, tudi po določbah o določitvi volilnih enot in okrajev, za katere je ustavno sodišče ugotovilo, da so neustavne. A je Židan po današnjem srečanju s Pahorjem dejal, da oba ugotavljata, da bi bile ne glede na to predčasne volitve legitimne in legalne. Takšno je tudi stališče ustavnega pravnika Cirila Ribičiča, saj dveletni rok, ki ga je ustavno sodišče določilo zakonodajalcu za odpravo neustavnosti, še ni potekel.